Hiše cenejše, stanovanja še ne

V Sloveniji so se v prvem polletju letos cene bivalnih nepremičnin prvič, odkar statistični urad spremlja cene teh nepremičnin, znižale, in sicer za 2,6 odstotka. Pri tem so se družinske hiše pocenile za 17,1 odstotka, stanovanja pa podražila za 4,7 odstotka, je danes objavil državni statistični urad.

Družinske hiše in stanovanja so se, upoštevajoč prodajne cene, letos prvič pocenile v dveh zaporednih četrtletjih, in sicer v prvem za 2,9 odstotka, v drugem pa za 3,7 odstotka, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Branko Pavlin z državnega statističnega urada.

Pri hišah gre po njegovem mnenju za korekcijo pretirane rasti cen v lanskem letu, ko so dosegle rekordno rast 29,3 odstotka. Stanovanja so se lani podražila za 22,6 odstotka, skupna rast cen bivalnih nepremičnin pa je bila 22,9 odstotka.

Cene družinskih hiš sicer bolj nihajo, pojasnjuje Pavlin, tako da se postavlja vprašanje, ali je ta padec del običajnega nihanja ali pa napoved trenda, ki se bo nadaljeval.

"Tvegal bi oceno, da znižanje cen hiš, ki je že tretje četrtletje zapored, kaže na to, da se bodo cene ustalile na nižji ravni," je dejal Pavlin. Trenda za stanovanja ni želel napovedovati: "Šele po podatkih za tretje četrtletje se bo videlo, kam se bo nagnila krivulja."

V obdobju 2004–2008 so se stanovanja po četrtletjih povprečno dražila za 3,6 odstotka, hiše pa za 1,9 odstotka, lani je bila povprečna četrtletna rast cen stanovanj 4,8-odstotna, hiš pa 5,7-odstotna. V prvem četrletju letos so se povprečno stanovanja podražila za 0,7 odstotka, hiše pa pocenile za 14,3 odstotka.

Statistiki opažajo tudi manjše število transakcij. V letu 2006 jih je bilo skupno 9053, lani 8425, v prvem letošnjem polletju pa 3246.

Cene življenjskih potrebščin se niso spremenile

Po podatkih statističnega urada se je blago v povprečju podražilo za 0,4 odstotka, storitve pa so se pocenile za 0,8 odstotka. Blago dnevne porabe se je pocenilo (za 0,5 odstotka), poltrajno blago podražilo (za 4,5 odstotka), cene trajnega blaga pa so v povprečju ostale nespremenjene.

Znižanje cen so oktobra statistiki zaznali pri rekreaciji in kulturi (za 3,3 odstotka), prevozu (za 1,4 odstotka), stanovanju (za 0,4 odstotka) in komunikaciji (za 0,1 odstotka).

Nove pocenitve naftnih derivatov so privedle že do tretjega zaporednega znižanja cen v skupinah prevoz in stanovanje.

Najbolj so se podražile obleke

Do največjega zvišanja cen je oktobra sicer prišlo v naslednjih skupinah: obleka in obutev (v povprečju za 6,8 odstotka), izobraževanje (za 1,6 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače, alkoholne pijače, tobak in stanovanjska oprema (za 0,4 odstotka) ter zdravje, gostinske in nastanitvene storitve (za 0,2 odstotka).

Zamenjava kolekcij v trgovinah je še oktobra vplivala na dvig cen v skupini obleka in obutev, poudarjajo statistiki. Oblačila so bila tako dražja za 7,9 odstotka, obutev za 4,8 odstotka.

Začetek novega študijskega leta in z njim povezane nove višje cene visokošolskega izobraževanja (za 3,7 odstotka) ter višje cene izobraževalnih tečajev (za 0,2 odstotka) pa so glavni razlogi za zvišanje cen v skupini izobraževanje.

V skupini hrana in brezalkoholne pijače so se oktobra najbolj podražile ribe (za 2,4 odstotka), meso (za dva odstotka), olja in maščobe (za 1,5 odstotka) ter kava, čaj in kakav (za 1,2 odstotka), najbolj pa se je pocenila zelenjava (za 1,4 odstotka).

Medletna rast cen se je že četrti mesec zapored znižala

Statistični urad še ugotavlja, da se je medletna rast cen že četrti mesec zapored znižala in je zdaj 4,9-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa ostaja 6,2-odstotna (v istem obdobju lani je bila 3,1-odstotna).

V enem letu so se najbolj zvišale cene v skupini gostinske in nastanitvene storitve (za 9,7 odstotka). Sledile so naslednje skupine: stanovanje (za devet odstotkov), stanovanjska oprema (za sedem odstotkov), obleka in obutev (za 6,1 odstotka), izobraževanje (za šest odstotkov), hrana in brezalkoholne pijače (za 5,3 odstotka) ter zdravje (za 5,2 odstotka). V skupini komunikacije pa so se cene v enem letu znižale (za 0,9 odstotka).

Merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo v EU, se cene v oktobru v povprečju prav tako niso spremenile. Medletna rast cen pa se je že tretji mesec zapored opazneje znižala in je sedaj 4,8-odstotna, navajajo statistiki.