Kljub naprezanju evropskih voditeljev, ki naj bi poznali ključ do rešitve krize, ostajajo obeti za evrsko območje šibki. Trije vodilni evropski ekonomski inštituti, nemški Ifo, francoski Insee in italijanski Istat, ugotavljajo, da bodo na rast negativno vplivali varčevalni ukrepi, vse slabše razmere na trgu dela in zaostreni kreditni pogoji. Bruto domači proizvod (BDP) v območju skupne evropske valute naj bi se tako v drugem četrtletju skrčil za 0,2 odstotka, v tretjem za 0,1 odstotka, v četrtem pa naj bi se za 0,1 odstotka zvišal.
Če se bodo dolžniške težave v evroobmočju še poglobile, bi lahko gospodarska aktivnost upadala skozi celo leto. Po drugi strani pa bi se lahko rast pospešila, če bi se zaupanje zaradi ukrepov v boju proti krizi, ki so bili sprejeti na evropski ravni, hitro obnovilo.
K stabilizaciji razmer ob koncu leta bo največ prispevalo zunanje povpraševanje, ki naj bi se močno okrepilo na hitro rastočih trgih. K večji konkurenčnosti pa bi lahko prispevala nedavna depreciacija evra.
Zmanjšala se bo tudi zasebna potrošnja
Poslabšanje razmer na trgu dela in šibko potrošniško zaupanje nakazujeta, da se bo zasebna potrošnja zmanjšala. Kreditna aktivnost bo zaradi zaostrenih razmer na finančnih trgih ostala omejena.
Industrijska proizvodnja v evrskem območju naj bi v drugem četrtletju upadla za odstotek. Proti koncu leta naj bi bil padec zaradi malenkost večjega povpraševanja v ZDA in na hitro rastočih trgih manjši. V tretjem četrtletju je predviden 0,7-odstoten padec, v zadnjem pa 0,5-odstoten.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.