Sindikati napovedujejo nove pritiske

Vlada, delodajalci in sindikati so se danes strinjali z dogovorom, po katerem se bo minimalna plača takoj zvišala na raven minimalnih življenjskih stroškov, vendar pa vlada in delodajalci sprejem novega zakona pogojujejo s hkratno spremembo delovne zakonodaje, sindikati pa zahtevajo, naj gre zakon takoj v parlamentarno proceduro.

Sindikati vladi: Ne mečkajte!

Sindikati podpirajo temeljne usmeritve tega zakona, ki zagotovlja nemudoma dvig minimalne plače za 102 evra neto, vendar pa zahtevajo, da se zakon takoj pošlje v parlamentarno proceduro, ne da se ga sprejema skupaj s paketom delovne zakonodaje. Vladi so naložili, naj se do tega opredeli do četrtka. Po mnenju predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča je to za sindikate "izsiljevanje". "Ne bomo pristali na to, da bi problematiko minimalne plače, ki se veže na eksistenco večine ljudi, pogojevali z zniževanjem drugih pravic," je poudaril. "Delodajalci želijo s paketom izsiliti, da bi v imenu dviga minimalne plače klestili po delavskih pravicah," je izpostavil in dodal, da to za svobodne sindikate ni sprejemljivo, zato pozivajo vlado, naj ne "mečka". Dokler vlada zakona ne bo poslala v nadaljnjo proceduro, se sindikat ne bo pogajal o zakonu o delovnih razmerjih. "Na potezi je vlada in upamo, da bo prevladal razum in naklonjenost slovenskemu delavstvu," je dejal.

Če se vlada do četrtka ne bo opredelila do predloga sindikatov, bodo sindikati po besedah predsednika Pergama Dušana Rebolja ukrepali, in sicer s sindikalnimi pritiski. Semolič je ocenil, da vlada "dela z roko v roki z delodajalci". Tudi pri izhodni strategiji se je po njegovem mnenju naslonila na stališča delodajalcev, o stališčih sindikatov pa ni "govora", čeprav so tudi sindikati pripravili memorandum za izhod iz krize. Poudaril je, da "ta vlada dokazljivo ponuja, dela v skladu z interesi kapitala". Če želi popraviti to sliko, ima vlada po njegovem mnenju zdaj možnost, da naredi izpit pri minimalni plači.

Svetlik vidi korak naprej

Kot je po sestanku v Ljubljani ocenil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, so "danes naredili korak naprej". Predlogi, kar zadeva minimalno plačo, so blizu temu, kar so predlagali, predlog pa je po ministrovih besedah sprejemljiv za obe strani.

Po predlogu, ki ga je ministrstvo danes postavilo na mizo, se minimalna plača takoj postavi na višino minimalnih življenjskih stroškov z možnostjo, da v tistih organizacijah, kjer bi to povzročalo velike ekonomske probleme, dosežejo dogovor o odloženem poviševanju minimalne plače v prihodnjih dveh letih. Kot je dodal Svetlik, so se zaustavili na točki, ko naj bi bil po razumevanju sindikalne strani to zadosten razlog, da gre zadeva naprej, po razumevanju vladne in delodajalske strani pa, da je treba ta zakon dati v paket skupaj z delovno zakonodajo.

Ministrstvo pri predlogih sprememb ostalih zakonov v paketu čaka na predloge delodajalcev in sindikatov. "Želeli smo, da bi se v delovni skupini skupaj pogovarjali o teh predlogih, a nismo dosegli soglasja, pač pa bomo zdaj posebej z vsako stranjo vodili razgovor in prišli do naših vladnih stališč o njihovih predlogov," je dejal. Dodal je, da zakona o minimalni plači ne bodo bistveno spreminjali, pač pa predvsem delovno zakonodajo. O konkretnih predlogih minister sicer ni želel govoriti. "Treba je pogledati vse predloge, ki so jih dali delodajalci in sindikati, in nato iskati kompromisne rešitve," je poudaril Svetlik.

Delodajalci po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta še vedno pričakujejo, da bo vlada predstavila celoten paket delovne zakonodaje, ne le minimalne plače. Tako pričakujejo druge predloge iz tega paketa v takšni obliki, kot je minimalna plača, torej kot predloge sprememb zakonov. Del paketa je sprememba delovno pravne zakonodaje, dohodninske zakonodaje in zakona o minimalni plači. "To je tisti minimalen paket, o katerem bi se morali prednostno dogovoriti, šele nato pa o ostalih, kot so zdravstvena in pokojninska reforma," je poudaril.

Igor Antauer iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ne vidi razloga, "zakaj hoče nekdo danes reči: o tem se pa ne bomo pogovarjali". Če so plače del gospodarstva in njegove konkurenčnosti, potem je treba urediti tudi zadeve, ki se tičejo davkov, trga delovne sile, brezposelnosti in delovnih razmerij. "Ni treba, da zakon o delovnih razmerjih danes sprejmemo, ampak nek sporazum pa moramo skleniti, kaj bo v zakonu spremenjeno," je izpostavil.