Gospodarstvo

Mercator želi ostati na vrhu

Ljubljana, 04. 01. 2006 14.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Mercator želi ohraniti položaj največjega trgovca v Sloveniji in vzpostaviti vodilni položaj na trgih Hrvaške, SČG in BiH.

Novi prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak
Novi prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak FOTO: POP TV

Mercator, ki ga od torka vodi nova uprava z Žigom Debeljakom na čelu, želi v prihodnjem srednjeročnem obdobju ohraniti položaj največjega trgovca v Sloveniji in vzpostaviti vodilni položaj na trgih Hrvaške, SČG in BiH.

Kot je poudaril Debeljak, je tržni delež Mercatorja izven Slovenije razmeroma majhen: na Hrvaškem štiriodstoten, od tega je dva odstotka doprinesel prevzem Ere, v BiH dvoodstoten in v SČG enoodstoten. Mercator se bo sicer po besedah njegovega prvega moža dolgoročno usmeril tudi na druge trge v jugovzhodni Evropi, predvsem v Albanijo, Bolgarijo, Romunijo in Makedonijo.

Do leta 2010 namerava Mercator z organsko rastjo zagotoviti petodstotno letno rast prihodkov v evrih oz. še večjo v primeru strateških povezav, izvajal pa bo tudi investicije na ključnih strateških trgih. "Investicijski tempo bo ostal na ravni investicijskih zmožnosti. Dinamika investicij je načrtovana v višini od 120 do 150 milijonov evrov na letni ravni, pri čemer bo enakomerno porazdeljena med vse štiri ključne trge," je zatrdil Debeljak.

Po Debeljakovih besedah želi "najboljši sosed" v Sloveniji do leta 2010 ohraniti 40-odstotni tržni delež - ta trenutno skupaj s tržnim deležem Ere znaša 43,5 odstotka -, na Hrvaškem doseči 12-odstotni, v SČG 10-odstotni, v BiH pa petodstotni tržni delež.

Kot je še pojasnil prvi mož Mercatorja, bodo tudi v prihodnje nadaljevali politiko sodelovanja s slovenskimi dobavitelji. "Trenutno je v naših trgovinah od 70 do 75 odstotkov izdelkov slovenskega porekla, ostalo pa so uvoženi izdelki," je dejal. Mercator se bo usmerjal tudi v nadaljnji razvoj nemarket programov in v zagotavljanje dobičkonosnega poslovanja.

O konkretnih poslovnih rezultatih za leto 2005 in načrtih za leto 2006 Debeljak ni želel govoriti. Kot je pojasnil, bodo javnosti znani predvidoma konec januarja oziroma v začetku februarja, ko jih bo potrdil nadzorni svet družbe. Takrat bo znan tudi zadnji načrt investicij za letos.

"Razvoj nedvomno zasluga prejšnje uprave"

Debeljak se je dotaknil tudi zapuščine prejšnje uprave Mercatorja, ki jo je vodil Zoran Janković. Kot je dejal, se je v zadnjih osmih letih Mercator uspešno razvijal, "kar je nedvomno zasluga prejšnje uprave". V njej sta sedela tudi Stanislav Brodnjak in Jadranka Dakič, ki bosta nadaljevala sodelovanje z novo upravo Mercatorja, in sicer kot pomočnika predsednika uprave. Dakičeva bo pomočnica prvega moža za strateške finance na ravni skupine, Brodnjak pa za raziskave in razvoj. O sodelovanju Aleša Čerina in Marjana Sedeja v novi upravi Mercatorja se še dogovarjajo.

Poleg Debeljaka, ki je zadolžen za področje razvoja in investicij, informatike ter financ, kontrolinga in računovodstva, in Zavrla, zadolženega za maloprodajo, veleprodajo in logistiko, v upravi Mercatorja sedita še Mateja Jesenek in Vera Aljančič Falež. Jesenkova je zadolževanja za trženje in nabavo, Aljančič Faleževa pa za kadre, organizacijo, pravne in splošne zadeve. Nadzorni svet Mercatorja je novo upravo družbe potrdil 13. decembra 2005.

Debeljak zagotavlja, da bo družba v primeru kakršnegakoli sodelovanja s prijateljskimi družbami v lasti sinov Zorana Jankovića uveljavljala tri načela: neodvisnost, preglednost in tržnost. "Morebitno sodelovanje s povezanimi družbami bo v skladu z visokimi poslovno-etičnimi merili," je zagotovil prvi mož Mercatorja.

Duhu prejšnje uprave bo nova sledila tudi pri plačah. Kot je povedal Debeljak, ima nova uprava enake pogoje zaposlitve kot prejšnja. To pomeni, da bo novi prvi mož Mercatorja dobival približno milijon 800 tisoč tolarjev neto na mesec.

Član Mercatorjeve uprave Peter Zavrl pa je pojasnil, da bo Mercator sodeloval pri zahtevi o presoji ustavnosti novega zakona o trgovini. Kot je še pojasnil Zavrl, bo Mercator sicer v najbolj restriktivnem primeru - če ne bi veljale izjeme, ki jih predvideva decembra lani sprejeta novela zakona o trgovini - zaradi omejenega odpiralnega časa trgovin letno beležil štiriodstotni izpad prometa, brez dela pa bi po prvih ocenah lahko ostalo tudi do 500 zaposlenih, predvsem v slabše razvitih regijah.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek