Medtem ko se Slovenija utaplja, Nemčija s krizo zaslužila 100 milijard evrov

Trenutno je trg obveznic za Španijo, Italijo in še marsikatero drugo članico evroobmočja prava nočna mora. Visoka cena zadolževanja bo ekonomije teh držav težila še več let.
Potem pa je tukaj Nemčija, ki je v tem času privarčevala zajeten znesek po zaslugi rekordno nizkih, celo negativnih stroškov zadolževanja.

Največja evropska ekonomija, ki je tudi največja vplačnica v reševalne mehanizme evra, je zadnji dve leti, ko večina držav, vključno s Slovenijo, ustvarja porazne gospodarske rezultate, med četrtletji beležila 0,5-odstotno rast. To je tudi preprečilo, da bi evroobmočje v prvem četrtletju letošnjega leta ponovno zdrsnila v recesijo.

Nemčija je v zadnjih tednih prodala 10-letne obveznice z obrestno mero 1,5 odstotka. Dveletne obveznice pa so imele negativne obresti. Investitorji so se torej odločili, da bodo sami izgubili nekaj denarja in plačali Nemčiji, da tam varno spravijo svoja sredstva. Rastoča Nemčija namreč pomeni, da ni nobenega dvoma, da bo dolg odplačan, poleg tega pa tudi druge varne naložbe ne prinašajo skoraj nič dobička. Evropska centralna banka je na primer obresti za kratkoročne depozite postavila pri nič.
"Obresti so trenutno rekordno nizke. Odražajo negotovost na finančnih trgih," je po poročanju AP dejal nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble.

A se nad tem zagotovo ne pritožuje. Iz ekonomskega inštituta v Kielu so namreč sporočili, da je Nemčija po zaslugi rekordno nizkih obresti v zadnjem času prihranila okoli 100 milijonov evrov, kar daje Nemčiji kar precej denarja, ki ga lahko porabi za vzpodbujanje rasti. Še leta 2009 je nemško finančno ministrstvo na primer predvidevalo, da bo leta 2013 za servisiranje državnega dolga porabilo 52 milijard evrov, zdaj so pričakovani strošek oklestili na slabih 20 milijard evrov.

Država se torej nahaja v ravno obratni situaciji kot več drugih držav evroobmočja, ki se prav po zaslugi visokih obresti komaj držijo nad vodo.

Z manjšim zadolževanjem ima Nemčija tudi možnost, da proračunski primanjkljaj zniža brez drastičnega varčevanja, ki ga kanclerka Angela Merkel zahteva v drugih evropskih državah. Država naj bi uravnoteženost proračuna tako dosegla do leta 2016.

Kljub vsemu pa je račun z zaslužki in prihranki precej negotov, saj bi se lahko situacija drastično poslabšala tudi v Nemčiji, če bi se dolžniška kriza evrskega območja še poglobila in bi katera od držav povezavo zapustila. V skrajnem primeru bi tako Nemčija morala za reševanje situacije v obliki posojil prispevati 300 milijard evrov. Da do najhujšega ne bi prišlo, tudi nemški finančni minister vztraja, da morajo članice evroobmočja reformirati svoje ekonomije, če si želijo na finančnih trgih povrniti zaupanje.