Srbski minister za privatizacijo Aleksandar Vlahović je na današnji novinarski konferenci povedal, da je madžarska družba MOL za skoraj 80-odstotni delež družbenega kapitala ponudila nekaj več kot 190 milijonov evrov, so poročali beograjski mediji.
Lukoil je v svoji ponudbi navedel, da je za omenjeni delež Beopetrola pripravljen plačati približno 117 milijonov evrov, za naložbe v prihodnjih petih letih dodatnih 85 milijonov evrov, za socialni program pa še osem milijonov evrov. Madžarski MOL je za nakup družbenega kapitala srbske družbe ponudil 101 milijon evrov, dodatnih 84 milijonov evrov za naložbe ter 5,35 milijona evrov za socialni program.
Minister Vlahović je izpostavil, da je prodaja Beopetrola zelo uspešna privatizacija in da je komisija soglasno sprejela ponudbo ruskega giganta, ki je veliko večja od pričakovane. Agencija za privatizacijo bo čez tri dni začela pogajanja s predstavniki ruske družbe o podrobnostih pogodbe. Vlahović je ob tem poudaril, da je Beopetrol dobil za strateškega partnerja največjega ruskega proizvajalca nafte in naftnih derivatov, ki pa je tudi šesta največja zasebna naftna družba na svetu.
Agencija za privatizacijo je 22. aprila objavila razpis za prodajo 70 odstotkov družbenega kapitala Beopetrola in vseh delnic te naftne družbe, ki jih ima v lasti delniški sklad Republike Srbije oziroma skupno 79,53 odstotka deleža kapitala drugega po velikosti srbskega prodajalca naftnih derivatov. Poleg ruske in madžarske naftne družbe je zavezujočo ponudbo za nakup Beopetrola oddal še grški Hellenic Petroleum, ki pa jo je komisija zavrnila zaradi nepopolne dokumentacije.
Slovenska naftna družba Petrol ni oddala zavezujoče ponudbe za nakup Beopetrola. Njena uprava se je namreč po skrbnem pregledu in analizi razpisne dokumentacije odločila, da bo Petrol raje postopno, po zgledu nastopa na trgih v BiH in Hrvaški, tudi na trgu SČG kupoval že obstoječe bencinske servise ali najugodnejše lokacije, na katerih bi gradil nove bencinske črpalke oz. jih preuredil v skladu s standardi prodajnih mest matičnih družb.
Na Petrolu so izdelali dve različici poslovanja družbe na trgu SČG. V prvi je bil razčlenjen vstop na srbski trg prek nakupa deleža Beopetrola, v drugi pa prek t.i. "green field" naložbe. Toda projekcija bodočega poslovanja in pričakovanih donosov po prvi različici je pokazala, da gospodarske razmere na srbskem trgu v primeru nakupa deleža v Beopetrolu ne zagotavljajo, da se bo naložba povrnila v skladu s Petrolovimi standardi, zlasti zaradi nujno potrebne posodobitve srbske družbe. Zato se je uprava Petrola tudi opredelila za drugo različico.
