Letos 7,6-odstotni padec BDP, potem pa rast

S tem je Banka Slovenije junijsko oceno rasti za prihodnje leto znižala s 4,9 na omenjenih 3,1 odstotka, za leto 2022 pa zvišala s 3,6 na omenjenih 4,5 odstotka. Za leto 2023 napoveduje 3,1-odstotno rast. "Po tem scenariju bi se Slovenija na predkoronsko raven vrnila konec leta 2022," je ocenila direktorica analitsko-raziskovalnega centra Arjana Brezigar Masten.

Uresničitev napovedi bo odvisna predvsem od uspešnosti implementacije cepiva proti covidu-19, so opozorili v Banki Slovenije in ocenili, da krčenje gospodarske aktivnosti močno blažijo spodbujevalni ukrepi ekonomskih politik. "Brez njih bi bil letošnji upad gospodarske aktivnosti globlji za tretjino," je poudarila Brezigar Mastenova.

Državni ukrepi imajo veliko vlogo tudi pri ohranjanju stabilnih razmer na trgu dela. Tako v Banki Slovenije ocenjujejo, da se bo zaradi njih brezposelnost povečala manj od predhodnih pričakovanj. Kljub več kot sedemodstotnemu padcu števila opravljenih delovnih ur se bo zaposlenost letos znižala za 1,5 odstotka.

Cene življenjskih potrebščin se bodo letos znižale za 0,2 odstotka. Po izboljšanju epidemioloških razmer pa v Banki Slovenije pričakujejo postopno povečevanje cenovnih pritiskov in s tem krepitev inflacije.

Slovenija tudi lani pod povprečjem EU pri potrošnji in BDP na prebivalca

Dejanska individualna potrošnja na prebivalca se je leta 2019 po državah članicah EU gibala od 58 odstotkov do 135 odstotkov povprečja EU. Še večje razlike so bile pri BDP na prebivalca, izraženem v standardih kupne moči, ki se je gibal od 53 odstotkov do 260 odstotkov povprečja. Slovenija je bila po obeh kazalnikih podpovprečna.

Dejanska individualna potrošnja na prebivalca, izražena v standardih kupne moči, ki je kazalnik materialne blaginje gospodinjstev, je bila lani nad povprečjem unije v 18 članicah, je razvidno iz objave evropskega statističnega urada Eurostat.

Najvišjo raven v EU je tako kot v letu 2018 tudi lani zabeležil Luksemburg, kjer je bila kupna moč 35 odstotkov nad povprečjem EU. Sledile so Nemčija (22 odstotkov nad povprečjem EU) ter Avstrija, Danska, Belgija, Nizozemska, Finska, Francija in Švedska.

Držav članic EU, ki so zabeležile dejansko individualno potrošnjo med evropskim povprečjem in 35 odstotkov pod povprečjem, je bilo 13. V Italiji, na Irskem, Cipru, v Litvi in Španiji je bila ta 10 odstotkov ali manj pod povprečjem EU, na Portugalskem, Češkem, Malti in v Sloveniji pa med 10 in 20 odstotkov pod povprečjem. Med 20 in 25 odstotkov pod povprečjem EU so bile Poljska, Romunija, Grčija in Estonija.

Še nižje na letvici, več kot 25 odstotkov pod povprečjem EU, se je znašlo pet članic - Latvija, Slovaška, Madžarska in Hrvaška (vse med 25 in 35 odstotkov pod povprečjem) ter Bolgarija (42 odstotkov pod povprečjem).

Velike razlike so se pokazale tudi pri bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca, ki je kazalnik gospodarske aktivnosti. Leta 2019 je bil BDP na prebivalca, izražen v standardnih kupne moči, najbolj pod povprečjem EU v Bolgariji, najbolj nad povprečjem pa v Luksemburgu. V Bolgariji je dosegel 53 odstotkov, v Luksemburgu pa 260 odstotkov evropskega povprečja.

V Sloveniji je BDP na prebivalca, izražen v standardnih kupne moči, lani dosegel 89 odstotkov evropskega povprečja.

Zavod za zaposlovanje ob koncu leta pričakuje okoli 88.000 brezposelnih

Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo v 11 mesecih leta povprečno prijavljenih okoli 84.700 brezposelnih, kar je 14,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Po besedah generalnega direktorja zavoda Mitje Bobnarja je danes pri njih evidentiranih 84.732 oseb, ob koncu leta pa jih bo po napovedih okoli 88.000.

Na zavodu se je od januarja do novembra skupaj prijavilo okoli 90.500 oseb, kar je po Bobnarjevih besedah 35 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot je dodal na vladni novinarski konferenci, po medletni rasti izstopajo prijave presežnih delavcev in stečajnikov, več je bilo tudi prijavljenih po izteku pogodbe za določen čas.

Ob koncu novembra je bilo na zavodu nekaj več kot 84.100 oseb, kar je na letni ravni 16,2 odstotka več. Danes jih je evidentiranih 84.732, je strnil najnovejše podatke. Po napovedih zavoda se bo število do konca leta povzpelo na okoli 88.000.

Delodajalci so v 11 mesecih skupaj na zavodu prijavili 107.000 prostih delovnih mest, kar je 27,2 odstotka manj kot v enajstih mesecih lani. V zadnjih dveh mesecih se je po Bobnarjevih besedah število prostih delovnih mest znižalo za okoli 20 odstotkov, med drugim najbolj v kulturi, rekreativni dejavnosti, prometu, skladiščenju, trgovinski dejavnosti in gostinstvu.

"Določene dejavnosti pa zaposlujejo v bistveno večjem obsegu," je dodal in izpostavil predelovalno dejavnost, gradbeništvo, prevozništvo, inštalaterstvo ter socialnovarstvene dejavnosti.

"Če se primerjamo z drugimi evropskimi državami, smo v zlati sredini. Stopnja brezposelnosti se je zvišala v večini držav, v enajstih bolj kot v Sloveniji, v drugih manj, v dveh pa je situacija povsem enaka," je še dodal.

Od začetka izvajanja interventnih ukrepov so na zavodu po Bobnarjevih pojasnilih prejeli več kot 160.000 vlog delodajalcev za preko 600.000 delavcev. "Gre za res veliko število vlog, a jih uspemo v povprečju reševati v 14 dneh," je dodal.

Po Bobnarjevih pojasnilih so vse vloge za čakanje na delo iz četrtega in petega protikoronskega paketa rešili, pri ukrepu za skrajšani delovni čas pa vloge rešujejo sproti. Skupaj je zavod izplačal 335 milijonov evrov, subvencije je dobilo 36.200 izvajalcev za 236.000 zaposlenih, je še dejal.