Trgovina v središču Kranja je bila med zadnjimi od 24-ih, ki so v zadnjih mesecih zaprla svoja vrata. Število ljudi, ki jih je novembrski stečaj pahnil v obup, je tako še z 80-imi prodajalkami naraslo na 320. Najbolj boleč val odpuščanja je bil konec lanskega leta, saj ni prizanesel niti materam samohranilkam z dvema otrokoma.
Danes je v Planiki v Kranju in Turnišču pogodbeno zaposlenih še 350 delavcev. Kaj kmalu se lahko tudi sami znajdejo na cesti. Tudi tisti, ki so v Planiki že dolgih 32 let.
Stečajni upravitelj Andrej Marinc je kljub vsemu optimističen. Naročil imajo dovolj še za nekaj mesecev. Medtem pa je jim je uspelo najti morebitnega kupca devetih trgovin, katerih lastnica je Planika. Marinc je povedal: "Menim, da bo kupec nadaljeval neke vrste trgovsko dejavnost, takšno kot je bila dosedaj ali pa sorodno. Gre deloma za obutev, deloma za galanterijo, tako da večjih sprememb ne bo."
Po naših informacijah gre za koroško zasebno podjetje Acron, ki je za trgovine pripravljeno odšteti 310 milijonov tolarjev. O tem mora odločati še sodišče. Ni pa še mogoče napovedovati, trdi stečajni upravitelj, kdaj naj bi prišlo do prodaje Planikine proizvodnje.
Kaj lahko delavci na cesti pričakujejo od države?
Planiki podobnih zgodb je v Sloveniji več. Delavci, ki ostajajo na cesti, pričakujejo pomoč države, čeprav pristojni na Zavodih za zaposlovanje poudarjajo, da nekateri delavci ne želijo poprijeti za vsakršno delo. In kaj Planikinim in drugim delavcem, ki so ob službo, letos ponuja ministrstvo za delo? Program aktivne politike zaposlovanja je na mizi, za različne oblike pomoči je predvidenih 21 milijard tolarjev.
Na vprašanje, kako bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pomagalo odpuščenim delavcem v Planiki in drugih podobnih panogah, minister Janez Drobnič odgovarja: "Omenil sem programe samozaposlovanja, programe preusposabljanja, lokalni zaposlitveni programi, javna dela, odprli pa bomo tudi določene programe v neprofitnem sektorju, zato da bi zagotovili nadaljevanje zaposlitve pod lažjimi pogoji."
Minister omeni tudi rešitev za tekstilne delavke. "Mimogrede mi je zadnjič ena od turističnih delavk povedala naslednje: naše ženske, gospodinje, žene so zelo spretne v kuhanju, serviranju hrane in še marsičem. Poleg tega, da to opravljajo doma, ali zaradi tradicije ali zato, ker jim to ustreza, pa vendarle tudi dobro opravljajo posel v tekstilni branži. Mislite, da ne bi mogle opravljati tega dela pogodbeno, torej, da bi se zaposlile? Če doma to dobro delajo, ali mislite, da ne bi bile sposobne takšnega dela opravljati?"
Vendar bi delavka za to potrebovala dodatno izobraževanje in zdravniški pregled. Pa se spet znajde pred nemajhnimi stroški. "Zakaj pa ne bi to opravljal zavod za zaposlovanje? Saj ima lahko to v aranžmaju aktivne politike zaposlovanja in je to tudi že imel. Za težje zaposljive tudi financiranje prekvalifikacije, to pa je lahko sestavni del zdravniški pregled," še dodaja Drobnič.
Starejši od 55 let in iskalci prve zaposlitve pa sta po mnenju ministrstva kategoriji, ki jima je treba ponuditi največ pomoči. V Sloveniji je po uradnih podatkih 10,4 odstotka brezposelnih, kar je skoraj 91 tisoč ljudi.
