Od okrog 90 še zaposlenih v kranjskem obratu jih 70 s 1. avgustom odhaja na zavod za zaposlovanje, preostali pa bodo še naprej delali v stečajni ekipi in pri logistični podpori turniškega obrata. "Žalostno je, da je to konec Planike," je občutke delavcev povzela predsednica Planikinega večinskega sindikata Jelica Kostadinova.
Delavci bodo iz Planike odšli s plačo in z drugo polovico regresa, zavod za zaposlovanje pa bo se bo lotil njihove prezaposlitve. Nekaj deset jih zaposlitev vsaj za nekaj časa še utegne najti v prostorih Planikinega obrata. Po besedah Kostadinove bo namreč neko italijansko obutveno podjetje najelo del obrata in stroje ter za določen čas zaposlilo 17 delavcev ter 16. avgusta začelo s proizvodnjo. Stečajni upravitelj Andrej Marinc na drugi strani zanika, da bi bil to že končen dogovor, saj zaenkrat pogovori še potekajo, italijansko podjetje pa je vendarle že dalo določena zagotovila o najemu prostorov.
Mačehovski odnos države
Poleg tega še vedno obstaja možnost, da bi sindikat najel prostore in v Planiki nadaljeval proizvodnjo. Vendar je sindikat po slabi podpori s strani države bolj ali manj že odstopil od velikega načrta oblikovanja nove Planike v obeh obratih, s katero bi rešili vsa delovna mesta. Tako sedaj, je povedala Kostadinova, razmišljajo o nadaljevanju proizvodnje z desetimi do 20 delavci. Pri tem jih stečajni upravitelj nikakor ne bo oviral. Težava pa je poleg zagotovitve zadostnih zagonskih sredstev pridobitev dobaviteljev in naročnikov. Delo bi namreč potekalo pod podjetjem s spremenjenim imenom, medtem ko je Planika v obdobju stečaja imela dovolj naročil.
Marinc bo proizvodnjo v Kranju ustavil zato, ker ni rentabilna. Z izgubo, ki jo ustvarjajo v obratu, ne bi mogli povečati stečajne mase, kar je glavna dolžnost stečajnega upravitelja. Zaradi slabih rezultatov poslovanja tudi upniški odbor ni podprl nadaljevanja proizvodnje še za nekaj mesecev. Proizvodnje v okviru Planike v stečaju v Kranju torej ne bo več, do prodaje obrata pa je stečajni upravitelj zainteresiran, da bi našel začasnega najemnika prostorov in tako ne le povečal stečajno maso, pač pa tudi pomagal delavcem.
Kot je znano, je kranjsko okrožno sodišče nad Planiko, ki je več desetletij veljala za velikana slovenske obutvene industrije, po letih slabega poslovanja 22. novembra lani sprožilo stečajni postopek. Krivdo za propad Planike zaposleni, ki jih je bilo ob začetku stečaja še 689, pripisujejo predvsem slabemu vodstvu, torej upravi Milana Bajžlja in državi, ki Planiki ni bila pripravljena pomagati. Poleg tega pa so delavci razočarani tudi nad delom obeh Planikinih sindikatov, ki se nista mogla zediniti in najti skupne rešitve za pomoč delavcem.
