Panika na svetovnih borzah

Potem ko je predstavniški dom ameriškega kongresa z večino glasov potrdil predlog o 700 milijardah dolarjev pomoči, namenjeni reševanju finančne krize, ki ga je v petek že podpisal ameriški predsednik George Bush, so naraščajoči strahovi o usodi evropskih finančnih trgov prispevali k večjim padcem tako na evropskih kot azijskih borzah.

Finančna kriza ni prizanesla niti Sloveniji. Indeks SBI 20 je padel najnižje v zadnjih dveh letih. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 5963,15 točke, kar je 180,78 točke oziroma 2,94 odstotka manj kot v petek, kar je najnižja vrednost indeksa po novembru 2006. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 46,97 točke oziroma 3,42 odstotka, na 1320,85 točke.

Borzni posredniki so danes sklenili za 28,7 milijona evrov poslov, največ pa se je trgovalo z delnicami Krke, katerih promet je dosegel 1,3 milijona evrov. Enotni tečaj delnice se je znižal za 4,53 odstotka, na 72,99 evra. Največji padec med pomembnejšimi delnicami so imele delnice Zavarovalnice Triglav, in sicer za 4,91 odstotka, več kot štiri odstotke nižje pa so končale tudi delnice Telekoma Slovenije (-4,63 odstotka), Krke (-4,53 odstotka) in Luke Koper (-4,16 odstotka).

Kot so sporočili iz Banke Slovenija, nenehno spremljajo dogajanja na mednarodnih finančnih trgih. "Slovenski bančni sistem deluje nemoteno in zaenkrat ne čuti pomembneje posledic dogajanj, ki nastajajo v globalnem in evropskem okolju," so sporočili.

Rešitev za Hypo Real

Nemška vlada in domače finančne ustanove pa so se v nedeljo zvečer v Berlinu v zadnjem trenutku dogovorile o rešitvi za hipotekarno banko Hypo Real Estate (HRE), ki jo je finančna kriza spravila v hude težave. Skupina HRE bo deležna pomoči v višini 50 milijard evrov. Vodstvo HRE je dogovor pozdravilo.

Italija za pomoč bankam

Tudi Italija se je zavzela za oblikovanje skupnega evropskega sklada za pomoč bankam. Italijanski premier Silvio Berlusconi je v nedeljo zvečer napovedal, da bo njegova država predlagala, naj članice v ta namen prispevajo tri odstotke svojega bruto domačega proizvoda (BDP).

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, nemška kanclerka Angela Merkel, britanski premier Gordon Brown, italijanski premier Berlusconi, predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet, vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso zamisli o kakršnem koli skupnem skladu niso podprli.

Ameriška centralna banka Zvezne rezerve pa je sporočila, da bo začela oktobra bankam plačevati obresti na depozite, ki jih imajo pri njej. Gre le za enega izmed napovedanih ukrepov ameriških oblasti za boj proti finančni krizi. Kljub napovedanemu paketu ukrepov so se borzni indeksi v ZDA v popoldanskem trgovanju močno znižali.

Bruselj: Potrebno je usklajevanje med državami

Nikakor se ne moremo vesti, kot da so razmere povsem običajne, saj gre za zelo resno stanje. Treba je mobilizirati vse instrumente, ki so na voljo, in to tudi počnemo, je povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije Johannes Laitenberger. "Ne obstaja pa čarobna rešitev za vse," je dodal.

Barroso: Ohranimo mirno kri

"Sedaj moramo ohraniti mirno kri. Ne morem obljubiti, da težav ne bo, lahko pa obljubim, da bomo krizo srečno prestali in jo premagali, če bomo ohranili mirno kri," je danes državljanom EU položil na srce predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Začasno ustavili trgovanje

Potem ko so imeli tečaji delnic na obeh ruskih borzah okrog 15-odstoten padec, so tam začasno ustavili trgovanje. Trgovanje na borzi MICEX, kjer se opravi največ prometa med ruskimi borzami, so zaustavili za eno uro, potem ko so tečaji delnic izgubili 15,4 odstotka. Tudi na borzi RTS so trgovanje zaustavili za eno uro, potem ko so se tečaji delnic v povprečju pocenili za 14,3 odstotka, na najnižjo raven po avgustu 2005.

Tudi islandska borza je danes začasno zaustavila trgovanje z delnicami vseh finančnih ustanov, med drugim tudi treh največjih bank. Za to potezo se je odločila zaradi ugibanj o vladnih pogovorih o glede morebitnega oblikovanja načrta za reševanje bančnega sektorja. Vlada je nato popoldne sporočila, da bo država jamčila za vse vloge v domačih bankah.