
Razlogi za dosežen poslovni izid so med drugim nadpovprečna rast tečajev na obvezniških in skoraj vseh delniških trgih ter uspešno obvladovanje vseh vrst stroškov. Družba je imela tudi zelo visoko kapitalsko ustreznost, ki je za 220 odstotkov presegla zakonske omejitve.
Trg stagnira
Lani je bilo sicer po besedah predsednika uprave družbe Kruna Abramoviča že tretje zaporedno slabo leto za slovenske vzajemne sklade. Po izrazitih odlivih sredstev v letu 2008 trg že dve leti praktično stagnira, neto prilivi pa so glede na predkrizne ravni zanemarljivi.
Kot glavne razloge za tak trend Abramovič med drugim navaja dejstvo, da Ljubljanska borza za razliko od večine svetovnih trgov lani še ni kazala nobenih znakov okrevanja in je lani v povprečju beležila padec tečajev vrednostnih papirjev.

ZDA že presegle raven prilivov
Evropski trg vzajemnih skladov je sicer po njegovih navedbah lani že občutno okreval, čeprav obstajajo precejšnje razlike med državami in so se razmere na severu celine bistveno bolj izboljšale kot v obrobnih državah na jugu. Raven neto prilivov v sklade je sicer v splošnem že dosegla raven pred finančno in gospodarsko krizo, v ZDA pa so te ravni že presežene.
Abramovič je sicer ugotavljal, da je izbruh dolžniške krize v Grčiji spomladi lani opazno vplival tako na slovenski kot na evropski trg vzajemnih skladov, a je vpliv v Evropi sorazmerno hitro zbledel, medtem ko v Sloveniji še traja. Tudi prodaja skladov družbe NLB Skladi je po aprilu bistveno upadla in ob koncu leta so prevladovali odlivi.

Abramovič je sicer z vidika donosnosti lansko leto označil za izjemno donosno za delniške sklade z izjemo Slovenije in Zahodnega Balkana, kjer se je vrednost enote skladov znižala za 17 oz. skoraj 12 odstotkov. Kar nekaj drugih delniških skladov je občutno preseglo mejo 10-odstotne donosnosti.
Družba NLB Skladi se je lani po donosnosti glede na konkurenco večinoma odrezala nekoliko slabše, to pa je prvi mož družbe pripisal dejstvu, da več vlagajo v močno kapitalizirane delnice in na zrele likvidne trge.
Pri napovedih za leto 2011 družba kot ključna tveganja navaja nevarnost negativnih učinkov odprave javnofinančnih spodbud in ostrih varčevalnih ukrepov v razvitih gospodarstvih, nevarnost morebitne nove finančne krize zaradi dolžniških težav nekaterih članic evrskega območja, rahlo ohlajanje kitajskega gospodarskega motorja in inflacijska tveganja zaradi ekspanzivne denarne politike.
'Ne odločajte se za dolgoročne naložbe!'
Ob napovedih o zmerni gospodarski rasti in bolj izraziti rasti dobičkov družb v NLB Skladih napovedujejo, da bodo delniške naložbe nadpovprečno donosne, manj pa so zaradi okrevanja gospodarstva in rasti inflacijskih pričakovanj naklonjeni naložbam v obveznice oz. v vse dolgoročne naložbe s fiksnim donosom.
Nadpovprečno rast donosnosti v družbi napovedujejo tudi za slovenski trg in države Zahodnega Balkana, kjer naj bi povprečna donosnost delniških trgov po srednjem scenariju dosegla 12 odstotkov. Glavni razlog za to naj bi bilo postopno vračanje likvidnosti na te trge.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.