Stresne teste evropskih bank je izvedla Evropska bančna agencija (EBA), v teste pa je bilo vključenih 91 bank, ki predstavljajo 65 odstotkov bančnega trga v EU. Banke morajo sicer na testih razpolagati z vsaj petimi odstotki najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1), testi pa bodo jasno razkrili tudi izpostavljenost državnim obveznicam in slabim posojilom. Core Tier 1 je bolj restriktiven od količnika temeljnega kapitala (Tier 1), ki so ga upoštevali pri lanskih testih.
Kot so sporočili iz omenjene agencije, je na stresnih testih padlo osem bank, ena avstrijska, pet španskih in dve grški banki. V stresne teste sta bili vključeni tudi dve slovenski banki, Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), obe banki pa sta test prestali.
V kolikšni meri sta banki presegli magično mejo?
NKBM je občutno presegla prag za uspešno opravljen stresni test, NLB pa ga je presegla za malenkost. Na Banki Slovenije pravijo, da bo NKBM v bodoče še naprej zagotavljala ustrezne ravni kapitala, za NLB pa pravijo, da bo predmet okrepljenega nadzora Banke Slovenije z namenom, da se čim prej zagotovi višja kapitalska ustreznost.
Pri obeh bankah so bili upoštevani učinki dokapitalizacije. V primeru NKBM je dokapitalizacija znašala 104 milijone evrov. Če bi bila dokapitalizacija izvedena že v letu 2010, bi konec leta 2010 količnik Core Tier 1 znašal 9,5 odstotka, dejansko pa je znašal 7,4 odstotka. Izračun sicer ne upošteva bodočih mitigacijskih ukrepov, ki jih načrtuje banka.
Na NLB opozarjajo na upoštevanje nekaterih podatkov pri interpretaciji
Kot so sporočili iz NLB, je njihova banka test prestala, saj Core Tier 1 tako po osnovnem kot po neugodnem scenariju presega mejo pet odstotkov. Po uporabi predpostavk po osnovnem scenariju naj bi v letu 2011 količnik Core Tier 1 za NLB na konsolidirani podlagi znašal 6,3 odstotka, v letu 2012 pa 6,7 odstotka. V skladu z neugodnim scenarijem bi količnik Core Tier 1 v letu 2011 znašal 5,5 odstotka in v letu 2012 5,3 odstotka. Ta rezultat upošteva učinke dokapitalizacije NLB v višini 250 mio evrov, ki je bila izvedena pomladi letos, pravijo v banki.
Na banki pravijo, da je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati nekatera pomembna dejstva.
"Rezultati ne ločijo med bankami, ki aktivno sodelujejo v smeri izboljšanja položaja, in tistimi, ki tovrstnih aktivnosti ne izvajajo"
Prvo je, da je bil obremenitveni test izveden po enotni metodologiji, da bi bila možna čim večja primerljivost rezultatov. Tak pristop zahteva številne poenostavitve in predpostavke, med katerimi je pomembna predvsem predpostavka statične bilance stanja (31. 12. 2010). "Tak pristop z izjemo dokapitalizacije NLB, izvedene marca letos, ne dovoljuje upoštevanja ukrepov za izboljšanje kapitalske pozicije banke npr. programa dezinvestiranja banke, ki je v teku," pravijo na NLB. Dodajajo, da rezultati ne razlikujejo med bankami, ki aktivno delujejo v smeri izboljšanja položaja in so v letošnjem letu izvedle še dodatne ukrepe, ki pozitivno vplivajo na kapital, in tistimi, ki tovrstnih aktivnosti ne izvajajo.
"Poenostavitve vodijo do manj ugodnih rezultatov"
Poenostavitve, ki so posledica prilagajanja metodologije, po besedah predstavnikov NLB privedejo do tega, da so rezultati za banke, ki so imele ob koncu leta 2010 visok nivo oblikovanih slabitev in rezervacij za kreditna tveganja, manj ugodni. Tako so v "bistveno slabšem položaju kot tiste, ki so jih naredile manj". "Ker visok nivo oblikovanih slabitev in rezervacij NLB predstavlja močan amortizer za prihodnja negativna dogajanja, je to za banko dejansko pozitivno," dodajajo na NLB.
"To so hipotetični scenariji"
Pri tem so iz NLB sporočili še, da rezultati obremenitvenega testiranja ne predstavljajo napovedi pričakovanih rezultatov, saj so to hipotetični scenariji z vključenimi ekstremnimi predpostavkami, ki se kot take najverjetneje ne bodo uresničile.
Jašovič: Takšne rezultate stresnega testa smo pričakovali
Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je v prvem odzivu na rezultate stresnih testov dejal, da so takšen rezultat pričakovali. Pri tem je dodal, da se bodo za dolgoročno stabilnost banke morali kapitalsko okrepiti. To naj bi dosegli z 250-milijonsko dokapitalizacijo.
"Z omenjeno dokapitalizacijo bi predvidoma prišli na Core Tier 1 kapital približno 9,5 odstotka," je pojasnil Jašovič. Ta hip v banki sicer še nimajo natančne razvrstitve, kje bi bili s tem kapitalom razvrščeni na lestvici, a je "treba gledati dolgoročno", je dejal. "Mi ne računamo samo na to dokapitalizacijo, računamo tudi na vse ukrepe, ki jih moramo v skladu s strategijo izvesti, in ti ukrepi bodo še dodatno dolgoročno prispevali k povišanju tega količnika."
V banki pričakujejo, da bodo lastniki dosegli dogovor, kako pravzaprav lahko zagotovijo kapital. "Če tak dogovor ne bi bil mogoč, potem je alternativa, da gremo na skupščino delničarjev in predlagamo dokapitalizacijo banke na kapitalskem trgu," je povedal.
Sicer pa Jašovič stresne teste bolj kot relevantno informacijo za investitorje ocenjuje kot pomembno oceno za splošno zaupanje v banke in bančni sistem, zato so ti testi bolj namenjeni "širši, nepoučeni javnosti, zato da bi gradili zaupanje v trdnost in odpornost bančnega sistema", saj investitorji ponavadi dobro vedo, kakšen je položaj v banki.
Vlada: Obremenitveni test ni napoved
Po objavi rezultatov stresnih testov so iz ministrstva za finance sporočili, da vlada sprejema rezultate testa in pozdravlja večjo transparentnost pri objavi rezultatov testa ter razkritja izpostavljenosti sodelujočih bančnih skupin. "Odločni ukrepi z namenom seznanjanja investitorjev o morebitnih šibkostih v EU bančnem sektorju so pomemben del obsežnega odziva na krizo, katere je potrdil Evropski svet," so sporočili z ministrstva.
A ob tem so poudarili, da obremenitveni test, ki je redni element nadzorniškega orodja, ni napoved. "Namen obremenitvenega testa je ocenitev odpornosti sodelujočih bank na solventnostne pritiske glede na možne, toda manj verjetne scenarije," pravijo na finančnem ministrstvu.
Na ministrstvu sicer pravijo, da bo NLB predmet okrepljenega skrbnega nadzora z namenom izognitve morebitnim poslabšanjem njene kapitalske pozicije.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.