Kaj se lahko naučimo od Švedov?

Švedska je s prestrukturiranjem gospodarstva začela že v začetku 90. let, reforme pa še vedno izvaja. V prvem valu reform je bila v ospredju predvsem fiskalna in monetarna konsolidacija ter davčni sistem, v drugem valu trg dela, zdaj pa so v ospredju boljši pogoji za rast, je pojasnil državni sekretar na švedskem finančnem ministrstvu Hans Lindberg.

Lindberg, ki se mudi v Ljubljani, je dejal, da se je njegova država v začetku 90. let prejšnjega stoletja med drugim soočila z visoko inflacijo, ponavljajočo devalvacijo nacionalne valute, naraščajočim javnim dolgom in primanjkljajem, gospodarstvo pa je izgubilo zagon. "Naša kriza v 90. letih je zbudila ljudi in pospešila reforme, ki so prestrukturirale gospodarstvo," je orisal takratno stanje v državi.

Izvedli so kopico reform, med njimi pokojninsko, fiskalno in monetarno, prenovili so davčni sistem. "Finančna konsolidacija je bila zelo boleča," je poudaril in dodal, da je za njen uspeh ključna politična zavezanost.

’V času finančne krize je treba zaščititi varčevalce in ne lastnike bank’

Država mora v času finančne krize zaščititi varčevalce in ne lastnike bank – ti morajo plačati za svoje napake, je poudaril Lindberg.

En val reform ni bil dovolj

Finančna stabilnost je po njegovi oceni potrebna za dober trg dela. Ker se je država po prvem valu reform še vedno soočala z visoko brezposelnostjo, je bil drugi val reform namenjen prav temu. Več kot 10 let po krizi je namreč 25 odstotkov ljudi še vedno dobivalo takšno ali drugačno podporo. Zato so se usmerili v ukrepe za zvišanje zaposlenosti, izobraževanje, znižali so tudi davke na plače in davek na dobiček.

Zdaj pa je čas za tretji val reform, saj se gospodarstvo sooča z novimi izzivi, predvsem s konkurenco iz držav v razvoju. "Sprejeti moramo ukrepe, če želimo ostati konkurenčni," je izpostavil in dodal, da danes, ko se povečuje konkurenca držav v razvoju, pač ni dovolj imeti stabilne finance, treba je ustvarjati nova delovna mesta in krepiti konkurenčnost.

Švedski proračun za prihodnje leto predvideva nove ukrepe za bolj konkurenčno gospodarstvo, še bolj vzdržne javne finance in nova delovna mesta, je še pojasnil Lindberg.