Kako globoko je brezno?

Povprečen Slovenec je o silnicah, ki premikajo svetovne finance, še relativno nepoučen, kar se tiče vlaganj pa zelo konzervativen. Zato se seveda te dni ukvarja z vprašanjem, ali je moj denar na varnem in kaj se pravzaprav dogaja? Če bi hoteli na hitro in enostavno opisati, kaj se dogaja, bi lahko zapisali takole: Na razvitih trgih se ne služi samo z realnimi vrednostmi, ampak tudi s pričakovanji (ne kupim samo kile krompirja, lahko kupim tudi pričakovanja o tem, kako debel bo naslednje leto). In ker trgujem s pričakovanji, tega krompirja v resnici nikoli ne bom jedel, ali pa vsaj skladiščil, zato tudi v resnici ni potrebno, da imam ves denar za njegov nakup (kupim po 100 evrov, prodam po 90 evrov, zato potrebujem le 10 evrov, da pokrijem razliko).

Tako se je pričelo trgovanje s tako imenovanimi vzvodi, ki omogočajo ogromne zaslužke, hkrati pa seveda tudi velike izgube. Trgovanje z vzvodi pomeni (zelo poenostavljeno), da trgujemo z več denarja, kot ga v resnici imamo. Če imamo na računu 100 evrov in bomo trgovali z vzvodom deset, pomeni, da bomo lahko v nek finančni instrument vložili desetkrat več denarja, kot ga imamo, torej1.000 evrov. Vsak dvig za deset odstotkov nam nato prinese 100 evrov, vsak padec pa izgubo 100 evrov, kar je v resnici vse, kar imamo na računu. Tu zgodba postane tragična, saj se vsak večji padec množi z vzvodom, s katerim smo vlagali in domine se začnejo podirati, kot se je to zgodilo v primeru danes ogroženih ali pa že propadlih finančnih institucij.

Ko propadu v oči strmijo največje svetovne finančne institucije, ki so desetletja veljale za nedotakljive in za pojem stabilnosti, se seveda omaje tudi zaupanje v finančni sistem. In tu se sedaj bije največja bitka. Kako ohraniti zaupanje vlagateljev v finančni sistem? Kako prepričati vlagatelje, da se bo trg pobral in da kolapsa ne bo?

Kako je na trgu vse odvisno od pričakovanj, se je videlo včeraj, ko se je pokazalo upanje, da bo ameriški kongres, kljub vsemu, potrdil zakon, ki bo omogočil sprostitev 700 milijard dolarjev pomoči na ameriški trg. Zgolj upanje je bilo dovolj, da so se tečaji dvignili, ne samo v Ameriki, temveč tudi pri nas. Mislim pa, da si nihče ne upa napovedati, kaj bi se zgodilo, če kongres še drugič zavrne pomoč.

Finančna kriza in Slovenci

Največji učinki krize se seveda poznajo na trgu vrednostnih papirjev. Vendar kriza na slovenskem trgu vrednostnih papirjev ne izvira iz dogodkov v Ameriki, saj se je začela že veliko prej, bo pa njen nadaljnji razvoj oziroma rešitev v veliki meri odvisna od svetovnih dogodkov. Propada katere izmed bank ali zavarovalnic pri nas ni pričakovati. Tako Banka Slovenije kot finančni minister sta v razmaku nekaj dni zatrdila, da banke nimajo težav z likvidnostjo, kar je logično, saj banke v Sloveniji svoje investicije večinoma financirajo iz depozitov, torej iz denarja, ki ga na račune polagajo posamezniki in podjetja in z zadolževanjem pri drugih bankah. No, zaradi razmer je denar danes dražji in veliko težje ga je dobiti, tako za banke, kot za posameznike.

Tako so se že zaostrili pogoji za pridobitev kreditov, saj si banke med seboj posojajo denar pod zaostrenimi pogoji in zahtevajo večjo varnost in garancije. Glede na to, da smo v času gospodarskega ohlajanja, bi zmanjšanj dotok denarja za investicije v gospodarstvu pomenil še manjšo gospodarsko rast. Nepisano pravilo pravi, da tisto, kar se danes kaže na področju financ, se bo v gospodarstvu zares poznalo šele čez šest mesecev. Se pravi manj investicij, manjši dobički, manjša rast in tudi kakšen nezaposlen več se bo našel.

Banke že zaznavajo zmanjšano povpraševanje po kreditih (potrošniških in stanovanjskih), kar bi lahko končno znižalo tudi povpraševanje po nepremičninah in njihove cene, kar bi bila edina pozitivna stvar te krize.

Kaj pa če?

Kaj pa, če se zgodi črni scenarij in gre vaša banka v stečaj?
Na straneh Banke Slovenije lahko zasledimo, da pri nas velja sistem zajamčenih vlog, kar pomeni, da ostale banke garantirajo za vaše vloge do višine 22.000 evrov. Denar vam bo v roku treh mesecev izplačala banka prevzemnica. Če se slučajno zgodi, da gredo v stečaj vse banke oziroma se v težavah znajdejo vse banke, za vaše vloge jamčita Banka Slovenije in na koncu država s proračunskimi sredstvi. Vaša sredstva na računu bodo zmanjšali za višino sredstev, ki jih banki dolgujete, izplačana pa vam bo le razlika.

Z veliki težavami se po svetu srečujejo tudi zavarovalnice, ki so imele v svojih portfeljih naložbe v banke, ki so se zrušile pod težo finančne krize ali pa so celo same posegle po nekaterih bolj rizičnih finančnih instrumentih. Tudi na področju slovenskih zavarovalnic se zavarovancem ni treba posebej bati. Pogojno kritična so le naložbena zavarovanja, kjer zavarovalnice kombinirajo različne tipe zavarovanj z naložbami. Treba je pojasniti, da imajo zavarovalnice naložbeni del ločen od dela sredstev, ki je namenjen izplačilu zavarovanj. Vaše zavarovanje je tako varno. V primeru, da zavarovalnica zaide v težave, imajo prednost pri poplačilu iz kritnega sklada terjatve iz naslova življenjskih, nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj.

V primeru stečaja in nezadostnih sredstev pa se zavarovanja poplačajo iz stečajne mase, in sicer kot strošek stečaja, še pred ostalimi upniki. Obstoječe pogodbe o zavarovanju se prekinejo in sicer z iztekom 30 dni od objave oklica o začetku stečajnega postopka nad zavarovalnico. Za življenjska, nezgodna in zdravstvena zavarovanja, pri katerih za obveznosti zavarovalnice veljajo pravila življenjskih zavarovanj, pa se pogodbe prekinejo takoj ob objavi stečaja v uradnem listu.

Z nestrpnostjo v tečajnice pogledujejo tudi imetniki vrednostnih točk premoženja v različnih vzajemnih skladih. Naložbe v sklade so seveda naložbe na dolgi rok, za katere je jasno, da včasih rastejo, včasih padajo. Pričakovati, da bodo skladi v teh časih pridobivali nova sredstva in nove vlagatelje, ki bi dvigovala tečaje, je seveda iluzorno, se pa tečaji lahko dvigujejo kot posledica dobrega upravljanja, kar je v teh dneh izredno težko. Upravljavci so v teh dneh izredno aktivni pri ohranjanju vrednosti premoženja, vendar pa se morajo držati smernic, ki so opisane v prospektu sklada. Tako ne morete pričakovati od svojega upravljavca, da bo v portfelj sklada z imenom Balkan uvrstil delnice iz Azije. Seveda pa lahko ob znanih pogojih svoje premoženje med skladi selite sami. Nasvet vseh upravljavcev pa je domala enak. Počakajmo na boljše čase.

Kaj sledi?

V veliki meri je borzni trg igra pričakovanj in psihologije. Glavna naloga tako držav, centralnih bank, kot izdajateljev vrednostnih papirjev danes je, da ohranijo zaupanje v trg in finančne institucije. Dokler vlada prepričanje, da kar gre dol, mora iti tudi gor, se lahko nadejamo rešitvi, ki bo vlagatelje kmalu osrečila z lepimi donosi. Če pa se zaupanje dokončno poruši, smo lahko priča kolapsu trga, katerega posledic si nihče ne bi upal napovedati.

V Sloveniji po zaslugi svoje majhnosti in konzervativnosti na področju vlaganj, v svetovno krizo nismo tako zelo vpeti, zato zaenkrat še ni razloga, da bi denar tlačili v nogavice in ga skrivali pod žimnice.