Da bi lahko tudi v Sloveniji čez deset let imeli različico finske Nokie, bomo morali po mnenju strokovnjakov na tem področju še veliko narediti, večjo vlogo pri teh prizadevanjih pa bi morala odigrati tudi država. Po mnenju ministrice za gospodarstvo Tee Petrin dejavnosti, ki bo Slovence naredila prepoznavne, sploh ni mogoče napovedati. "Mislim, da nihče nima kristalne krogle, da bi lahko napovedal, kdo in kdaj bo čez deset let najmočnejši, najpomembnejši."
Po mnenju Profesorja makroekonomije na ekonomski fakulteti v Ljubljani Bogomira Kovača ima Sloveniji možnosti predvsem na tistih področjih, kjer ima že danes razvite industrijske ali storitvene dejavnosti. "Takšno področje je nesporno farmacevtska industrija, to bi lahko bila tudi informatika ali turizem."
Da bi lahko te panoge uspele, bo po Kovačevem mnenju potrebna spodbuda tako podjetij kot prebivalstva. Več bi lahko pripomoglo tudi sodelovanje fakultet in podjetij. "Če ne bomo imeli dobrih menedžerjev, ki bodo imeli ustrezno kapitalsko podporo znotraj Slovenije in če tega s svojimi strategijami ne bo podprla država, potem Slovenija preprosto ne bo mogla pravilno oceniti, kaj je njena osrednja konkurenčna prednost v prihodnosti."
Po Kovačevem mnenji bi morali za razvoj slovenske multinacionalke celoten državni sistem prilagoditi enemu podjetju, kar so na primer pred desetletjem naredili Finci in iz proizvajalca pnevmatik Nokia razvili največjega proizvajalca mobilne telefonije.
"Zaželeno bi bilo, da nas v svetu delajo prepoznavne tiste panoge, ki imajo visoko dodano vrednost, žal pa seveda temu ni vedno tako. Te panoge so gotovo farmacevtska, kemijska in informacijska industrija. V splošnem pa je naloga države da zagotovi konkurenčno poslovno okolje za vsa podjetja, in sicer tako, da izvede ustrezne reforme pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, reformo trga dela in tako razbremeni podjetja," je v pogovoru za 24 ur povedal dr. Matej Lalhovnik iz Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Da bi prišli do slovenske Nokie pa je po mnenju Lahovnika najpomembnejše to, da določimo razvojne prioritete in povečamo vlaganja v šolstvo in razvoj. "V proračunu za prihodnje leto je za znanost in tehnološki razvoj predvidenih 35 milijard tolarjev, za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo na primer pa kar 58 milijard tolarjev. To očitno ne kaže na razvojno politiko, ki bi pripeljala do slovenske Nokie," je povedal Lahovnik.
