O prodaji NKBM banke

Odlok vključuje tudi Novo Kreditno banko Maribor (NKBM), hkrati pa povečuje pričakovan iztržek od prodaje državnega premoženja. Obravnavali bodo tudi predlog zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. S predlogom sprememb odloka o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2006 in 2007 je vlada združila dve dopolnitvi odloka iz letošnjega julija in avgusta.

V dopolnjenem odloku se knjigovodska vrednost finančnega premoženja države, ki je v neposredni lasti države in gre zato kupnina v državni proračun, povečuje s 187 milijard tolarjev na 221 milijard tolarjev. Za leto 2006 so po novem načrtovane prodaje stvarnega premoženja v lasti države v višini 5,4 milijarde tolarjev, za leto 2007 pa ostajajo v višini 407,3 milijona tolarjev.

V program prodaje je vključena tudi prodaja 65,41 odstotka minus ena delnica NKBM s knjigovodsko vrednostjo nekaj manj kot 34 milijard tolarjev. Kot navaja odlok, se bo privatizacija NKBM izvedla v dveh fazah (država je lastnica 90,41-odstotnega deleža). V prvi fazi se bo v letu 2007 prodal do 50-odstotni lastniški delež minus ena delnica (skupaj s KAD in SOD). V drugi fazi pa se bo preko javne prodaje prodal še preostali delež. Država bo tako v NKBM ohranila 25 odstotkov plus eno delnico, kar ji bo še omogočalo vpliv na ključne strateške odločitve.

Novost v javnem naročanju je ta, da bo poslej izvajanje naročanja klasičnih javnih naročnikov samostojno in ločeno od pravil za naročnike v infrastrukturnih sektorjih, kot so energija, vodooskrba, transport in poštne storitve. Eden glavnih razlogov za predlog zakona o javnem naročanju v infrastrukturnih sektorjih je različnost načinov, s katerimi državne oblasti lahko vplivajo na obnašanje teh subjektov, vključno z udeležbo v kapitalu in zastopanostjo v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organih.

DZ: najbolj sporna NKBM

Koalicijske poslanske skupine na odlok nimajo večjih pripomb, pa opozicija opozarja na po njihovem sporno navajanje knjigovodskih vrednosti premoženja in sporen model privatizacije NKBM.

  V poslanski skupini LDS odloka ne bodo podprli, saj menijo, da vsebuje vrsto slabosti. Matej Lahovnik je opozoril na po njegovem sporno navedbo knjigovodskih vrednosti premoženja v odloku. Samo pri NKBM je knjigovodska vrednost po njegovih besedah vsaj trikrat nižja od tržne. Kot meni Lahovnik, ni odgovorno, da DZ vsaj v prilogi odloka ne dobi drugih cenitev, ki bi bile bližje tržni vrednosti.

V LDS so kritični tudi do predvidene prodaje NKBM, saj, tako Lahovnik, DZ ni nikoli razpravljal o modelu privatizacije banke. "Ali ne bi bilo korektno, da privatizacijska komisija pride na odbor za gospodarstvo ali za finance in pojasni razloge za tako uporabljen model," se sprašuje Lahovnik in trdi, da se razprava o privatizaciji skuša pomesti pod preprogo.

Tudi Dušan Kumer (SD) je izrazil kritiko nad navajanjem knjigovodskih vrednosti državnega premoženja, pri čemer izstopa predvsem NKBM. Kot je povedal Sašo Peče, poslanci SNS odloka ne bodo podprli. Po njegovih besedah odlok nakazuje na nepremišljeno in dokaj netransparentno delo vlade. Prepričan je, da DZ na odlok ne bi smel pristati. Sprejeti bi namreč morali zakon o privatizaciji bank, ki bi vsebinsko določal korake, postopke in bodočega lastnika, da bi vedeli "na čemu smo in zakaj se sploh prodaja", je opozoril Peče.

Bojan Starman je v imenu poslanske skupine SDS napovedal podporo odloku, saj menijo, da so se ustrezni vladni organi pravilno odločili glede finančnega in stvarnega premoženja, ki ga je treba prodati.