"Zadnje kritično odprto vprašanje pri prodaji družbe Cimos italijanski TCG Cogeme je bil sporazum s hrvaško slabo banko DAB. Čeprav so tako MGRT, SDH kot DUTB vložili vse napore v uspešen zaključek transakcije in je investitor aktivno sodeloval pri pogajanjih s hrvaško stranjo, na koncu ni bil zadovoljen z rezultatom pogajanj. Zato bodo prodajalci začeli takoj z izvajanjem alternativnega načrta. Ta predvideva podobne ukrepe, kot so bili predvideni v dosedanjih pogajanjih. S tem bodo prodajalci zagotovili možnosti za nadaljnje delovanje Cimosa tudi v prihodnje," se je na namero italijanske družbe TCH Cogeme, da odstopa od nakupa Cimosa, odzvala DUTB.
Kot je znano, je družba TCH Cogeme, prek katere je italijanski sklad Palladio Finanziaria nameraval kupiti 92-odstotni delež Cimosa, sporočila, da odložni pogoji do izteka roka konec januarja niso bili izpolnjeni in da se zato umika iz nameravane transakcije.
V družbi Alta Skupina, ki je potencialnemu kupcu svetovala pri tem poslu, so v današnjem sporočilu "upoštevaje določene različne informacije, ki so se v javnosti pojavile v zadnjih dneh v zvezi z nameravanim prevzemom skupine Cimos s strani TCH Cogeme", zapisali, da so že 20. februarja sporočili, da določeni odložni pogoji, ki bi morali biti izpolnjeni do 31. januarja, še vedno niso izpolnjeni in so posledično pravni dokumenti, sklenjeni s konzorcijem prodajalcev, avtomatsko prenehali veljati.
"Odločitev TCH Cogeme, da se zaradi tega umakne iz nameravane transakcije, je že bila sporočena konzorciju prodajalcev," so zapisali.
Ključni odložni pogoj je bil dogovor o dolgu Cimosa na Hrvaškem. Dogovor o tem sta minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić dosegla konec januarja, se je pa dokončna uskladitev glede sporazuma zavlekla v minuli teden, torej po poteku roka za izpolnitev odločnih pogojev. Poleg tega je bil podpis sporazuma pogojevan s tem, da italijanski sklad pred tem izvede transakcijo.
Predstavniki slovenskega gospodarskega ministrstva ter prodajalcev, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenskega državnega holdinga (SDH), so minuli teden, potem ko so Italijanki že sporočili, da se iz posla umikajo, zatrjevali, da pogovori še potekajo.
Sindikati v svojem odzivu kritični do odgovornih ...
Prodaja slovenskega proizvajalca avtomobilskih delov italijanskemu skladu se je zapletla zaradi spora med Cimosom in DAB glede poplačila terjatve, ki izvira iz 90. let preteklega stoletja.
Sekretar regijskega odbora Sindikata kovinske in elektroinudstrije Slovenije Sašo Ristič je v odzivu na potrditev italijanskega sklada Palladio Finanziaria, da odstopa od nakupa Cimosa, vnovič izrazil razočaranje nad razpletom postopka. Kot je dejal, gre za "strašen neuspeh" vseh prodajalcev, pristojni pa morajo za neuspeh odgovarjati.
Ristič je že minuli ponedeljek, ko je sklad sporočil svojo odločitev, za STA povedal, da je treba zahtevati odgovornost vseh pristojnih v DUTB in SDH, ki so po njegovih besedah "totalno nesposobni", da jim v tolikšnem času ni uspelo izpeljati prodaje.
Krivdo je takrat pripisal tudi odgovornim na vladi, saj "nad DUTB bdi ministrstvo za finance in ne Počivalšek". Minister Počivalšek po Rističevih besedah "samo hodi okoli" in "nima pojma". Dodal je, da so v sindikatu ves čas opozarjali na prepočasen potek prisilne poravnave in nato prodaje.
Han: Krivce je treba iskati v DUBT in SDH
Na potrditev italijanskega sklada Palladio Finanziaria, da odstopa od nakupa Cimosa, so se kritično do njegovih prodajalcev odzvali tako v opoziciji kot koaliciji. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je poudaril, da bo drugega kupca težko najti.
Han je razočaran, da prvaki koalicijskih strank niso sledili njegovemu nasvetu iz minulega tedna, naj se čim prej sestanejo in rešitev za Cimos po potrebi poiščejo tudi v obliki posebnega zakona. "Ni bilo treba biti posebej pameten, da bi vedel, da bodo Italijani odpovedali to pogodbo," je dejal. Vlada mora po njegovih ocenah najprej pridobiti vse potrebne podatke od DUTB in SDH glede tega, kako so se pogajali in kakšne pogodbe so obravnavali.
"Če bo zadeva padla v vodo - in videti je, da bo padla - moramo iskati krivce na DUTB in SDH," je dejal Han, saj morajo tamkajšnji odgovorni o tem "veliko vedeti, če pa ne vedo, niso sposobni opravljati te naloge in se morajo posloviti", je prepričan. Kot je poudaril, bo po njegovih informacijah drugega kupca za Cimos težko najti, pri čemer se je vprašal, "kaj je DUTB delal dve leti, ko bi moral iskati kupca".
Vlado je tudi pozval, naj delavcem Cimosa iz prve roke pojasni, kakšno je stanje in kaj lahko pričakujejo. Hkrati je bil kritičen do odgovornih, češ da so težavo ves čas podcenjevali. "Če bo zgodba izgubljena, smo krivi sami," je poudaril Han. Dodal je, da še naprej zagovarja stališče, da mora parlament po najboljših močeh pomagati v tej zadevi - če je treba, tudi s spremembo zakonodaje.
Alenka Bratušek je poudarila, da mora vlada najprej storiti vse, da reši delovna mesta v Sloveniji. "Ničesar ne naredimo, če drugje odpiramo po dvesto in dvesto delovnih mest, tukaj pa jih bomo naenkrat v zrak spustili celo več kot 4000," je dejala. Posebej kritična do vlade je bila zaradi tega, ker se je o tej temi po njenih besedah govorilo ves teden, vlada pa ni v tem času naredila "tako rekoč ničesar". K odgovornosti je sicer pozvala DUTB, SDH, ministrstvo za gospodarstvo in finance ter predsednika vlade.
"Najbolj neodgovorno je, da premier Miro Cerar ni slišal enega od koalicijskih partnerjev in istega dne v preteklem tednu sklical koalicijskega vrha, kjer bi se jasno razčistilo, kaj je na stvari in kaj se še da rešiti," je izpostavila. Pojasnila je, da o tako imenovanem načrtu B za reševanje Cimosa ne ve nič, upa pa, da ga vlada ima. "Mora biti plan B, morala pa bo odleteti tudi kakšna glava," je še dodala.
Odzvali so se tudi v Združeni levici (ZL). Kot je poudaril vodja njene poslanske skupine Luka Mesec, je odstop sklada Palladio Finanziaria od nakupa Cimosa pokazal, da privatizacija ni rešitev za podjetje. ZL je zaradi spodletelega poskusa prodaje Cimosa zahtevala tudi nujno sejo odbora za gospodarstvo, svoje videnje rešitve in odgovornosti pa bodo predstavili v torek na novinarski konferenci.
Jernej Vrtovec iz NSi je ocenil, da so za dolgoletne težave Cimosa najbolj odgovorne nekdanje uprave in nadzorni sveti, odgovornost "za klavrn konec prodaje Cimosa" pa nosita izključno vlada ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, so sporočili iz poslanske skupine.
"Prodajo bi lahko zastavili učinkovitejše, da bi zlasti rešili delovna mesta," je prepričan Vrtovec. Izpostavil je še, da jih zanima, kakšen je načrt B, o katerem je govoril Počivalšek.
V koalicijski SMC danes za odziv na to temo niso bili na voljo, v DeSUS in opozicijski SDS pa se še niso odzvali. So pa v DeSUS minuli teden ocenili, da je politika sicer odgovorna, a ob tem izpostavili neposredno povezane institucije, torej SDH in DUTB.
Kot je dejal poslanec DeSUS Uroš Prikl, je težko s prstom pokazati na enega odgovornega, temveč je treba pogledati, kdo je v preteklosti vlekel usodne poteze glede Cimosa. DeSUS je bil v vseh vladah v času reševanja podjetja, a po Priklovih besedah ključnih pozicij, ki bi bile s tem povezane, DeSUS ni imela. Politika bi pri reševanju Cimosa po besedah Prikla morala imeti v mislih to, da ne gre le za reševanje podjetja, pač pa eksistence zaposlenih in njihovih družin.
Hrvaški sindikat o nameri Italijanov še ni seznanjen
Hrvaški sindikat metalurgov še ni prejel uradnega obvestila italijanske družbe TCH Cogeme, da ne namerava kupiti 92-odstotnega deleža Cimosa, je povedal predsednik sindikata Vedran Dragičević. Hrvaški sindikati niso bili vključeni v pogajanja in ne poznajo veliko podrobnosti, zato bodo počakali na uradno obvestilo o odločitvi italijanskih investitorjev. Dragičević meni, da bodo lahko Cimosovi obrati na Hrvaškem morda nadaljevali z obratovanjem v skladu s hrvaškimi zakoni, a bodo počakali na razplet pogajanj.
Hrvaški minister Marić je tudi danes ponovil, da bodo v naslednjih nekaj dneh podpisali pogodbo s slovensko stranjo o poravnavi Cimosovega spora na Hrvaškem. Marić je izjavo dal, še preden so investitorji iz Vicence danes znova sporočili, da odložni pogoji za nakup Cimosa niso bili izpolnjeni ter da so se zato umaknili iz postopka. V skladu so povedali, da so o vsem obvestili konzorcij prodajalcev.
V Buzetu, v katerem je eden hrvaških pogonov Cimosa, so bili nad današnjo informacijo, da namerava sklad iz Vicence odstopiti od prevzema Cimosa, neprijetno presenečeni.
"Ne morem si predstavljati, kaj bi se zgodilo v primeru najbolj črnega scenarija za Cimos, ker je od njega odvisno med 30 in 40 odstotkov gospodarstva v Buzetu," je povedal župan Buzeta Siniša Žulić za Dnevnik hrvaške televizije.
Poudaril je, da v Buzetu nimajo še nobene uradne informacije o namerah družbe TCH Cogeme. "Če se bo investitor resnično umaknil, upam, da bosta Slovenija in Hrvaška našli rešitev za ta problem, ker ne gre le za 1200 delovnih mest na Hrvaškem, temveč tudi približno 3000 v Sloveniji," je izjavil.
Meni, da obstaja prostor za rešitev Cimosa, ki je po njegovih besedah uveljavljen na svetovnih avtomobilskih trgih. "V primeru ugodne rešitev spora lahko pričakujemo še več zaposlenih in še večjo pomembnost Cimosa," je sklenil.
Dogovarjanje o sporazumu na podlagi dogovora ministrov se je zavlekel, potem ko je hrvaška vlada v svoj sklep o potrditvi dogovora vnesla pogoje glede ohranitve proizvodnje in delovnih mest na Hrvaškem. Sledila so dodatna usklajevanja, ki so se končala minuli teden. Na obeh straneh je bilo slišati mnenja, da z uskladitvijo dogovora med slovensko in hrvaško stranjo ovir za podpis sporazuma ni več, so pa na slovenski strani vztrajali, da je treba pred podpisom od italijanskega kupca dobiti zagotovila o izvedbi transakcije nakupa Cimosa.
KOMENTARJI (938)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.