Na Hrvaškem velja novi pravilnik o cestnem prevozu nevarnih snovi, s katerim notranje ministrstvo dovoljuje tranzit nafte in naftnih derivatov prek hrvaškega ozemlja samo po naftovodu, železnici in morskih ali rečnih transportnih poteh.
Ukrep ogroža poslovne interese slovenskih naftnih družb, zato je državni sekretar ministrstva za zunanje zadeve, Iztok Simoniti, v ponedeljek popoldne, veleposlaniku Hrvaške v Sloveniji, Celestinu Sardeliću, izročil protestno noto in ob tem poudaril, da je hrvaški ukrep v nasprotju s sprejetimi mednarodnimi sporazumi, ki zavezujejo Hrvaško, ter z načeli dobrososedskih odnosov.
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo pričakovanje, da bo Hrvaška ukrep nemudoma odpravila. Na hrvaškem notranjem ministrstvu pa so prepričani, da zaradi prepovedi tranzita čez Hrvaško ne bo prizadet nihče od trgovcev z nafto in dodajajo, da mora biti Hrvaška kot turistična država pazljiva pri skrbi za varstvo okolja.
Slovenski naftni trgovci so prepričani, da so v ozadju prepovedi ekonomski interesi hrvaške naftne družbe Ina na trgu BiH, kjer ima slednja okrog 65-odstotni tržni delež, na ta način pa se bo zavarovala pred konkurenco iz Slovenije in Madžarske.
Na prepoved prevoza nafte in naftnih derivatov po hrvaških cestah so se že odzvale nekatere sosednje države. Ministrstvo za zunanje zadeve BiH je danes vročilo diplomatsko noto hrvaškemu veleposlaništvu v BiH. V njej navajajo, da je pravilnik v nasprotju z mednarodnimi sporazumi, ker prepoveduje le tranzit nevarnih snovi skozi Hrvaško, ne pa tudi uvoz za potrebe Hrvaške ali prevoz naftnih derivatov, proizvedenih na Hrvaškem. Zaradi prepovedi prevoza nafte je uradno protestno noto Hrvaški izročilo tudi zunanje ministrstvo Madžarske.
Prepoved prevoza nafte preko Hrvaške je razburila tudi saborske poslance, ki so opozorili, da bi ta odločitev lahko poslabšala odnose med Slovenijo in Hrvaško. Zunanji minister Tonino Picula je na to dejal le, da so diplomatski stiki še vedno v teku. Notranji minister Šime Lucin pa je pojasnil, da je bilo v zadnjih treh letih na hrvaških cestah kar 70 ekoloških nesreč in da je Hrvaško, kot turistično državo, potrebno zaščititi.
Proti prepovedi so tudi hrvaški avtoprevozniki, saj naj bi jih kar 250 ostalo brez dela. Hrvaška vlada naj bi sicer do konca letošnjega leta prodala naftno podjetje Ino, ki naj bi imela z današnjo prepovedjo precej boljši položaj na tržišcu, s tem pa tudi višjo ceno.
Račanova vlada ne bo razveljavila pravilnika
Hrvaška vlada ne bo razveljavila pravilnika o prepovedi tranzita nafte in naftnih derivatov prek hrvaškega ozemlja po cestah. Za omenjeni ukrep smo se odločili, da bi se borili proti sivi ekonomiji, sosednje države pa bi morale to podpreti, je na današnji novinarski konferenci med drugim dejal podpredsednik hrvaške vlade Slavko Linič.
Po njegovem mnenju bo trenutne nesporazume s sosedi, posebej je tu izpostavil Slovenijo, moralo razrešiti hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve. Omenjeni pravilnik je eden izmed instrumentov za boj proti sivi ekonomiji, preprečil pa naj bi predvsem davčne utaje. Linič je ob tem navedel lanski primer, ko je del nafte oz. naftnih derivatov, ki so bili prijavljeni kot tranzitno blago, ostal na Hrvaškem, zanje pa niso bile plačane nobene dajatve.
O hrvaškem ukrepu tudi v državnem zboru
O hrvaški prepovedi prevoza naftnih derivatov po njihovih cestah je na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) govoril zunanji minister Dimitrij Rupel. Člane odbora sta zanimala predvsem stališče in odgovor slovenske vlade na hrvaško prepoved cestnega prevoza naftnih derivatov po njenem ozemlju. Poslanca Jožefa Jerovška (SDS) je zanimalo, kako se namerava vlada odzvati na prepoved za cestni prevoz naftnih derivatov po hrvaškem ozemlju. Po njegovem mnenju je hrvaška stran v dvostranskih odnosih vsak dan bolj agresivna, slovenska vlada pa ne najde ustreznega odgovora.
Minister Rupel je povedal, da se je Slovenija se je pozanimala, kako se bodo na prepoved odzvale druge države, ki so podobno prizadete. Madžarska tako po njegovih besedah preučuje možnost povračilnih ukrepov, enako pa dela tudi Slovenija. Madžarska se je sicer zaenkrat odločila za alternativno možnost prevoza naftnih derivatov prek hrvaškega ozemlja po železnici, kar bo verjetno začasno naredila tudi Slovenija. To pa nas ne razrešuje odgovornosti za ukrep, s katerim bi pomagali prizadetim subjektom v slovenskem gospodarstvu, je dodal minister.
Rupel je spomnil, da je Slovenija v zvezi s tem zapletom že izročila protestno noto Hrvaški, ta pa jo še vedno preučuje. "Slišati je, da Hrvaška tega ukrepa ne misli kar tako ukiniti," je dodal. Obenem so ministrstvu za gospodarstvo in za promet predstavili pobudo, naj povesta, kaj bi bilo najpametneje storiti, o tem pa bo verjetno treba razpravljati tudi na vladi, je še povedal. Obenem je dejal, da so se odnosi s Hrvaško lani premaknili v pozitivno smer in da je potrebno dobre odnose ohraniti, hkrati pa si prizadevati, da se ta restriktivni ukrep odstrani.
Predsednik OZP Jelko Kacin pa je izrazil zaskrbljenost nad hrvaškim ukrepom in hkrati opozoril, da je do prepovedi prišlo le nekaj tednov po sklenitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med Hrvaško in EU. Izrazil je upanje, da ukrep, ki je v nasprotju z evropskimi standardi, ne bo vplival na ratifikacijo sporazuma v državah članicah EU. Slovenska vlada pa bi se morala čim hitreje in najodločneje odzvati na hrvaško prepoved, je še poudaril.
Sindikat obsodil spremenjeni pravilnik
Pravilniku nasprotuje tudi Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije. Sindikat od ministrstva za promet in vlade pričakuje, da bosta ukrepala v skladu s svojimi pristojnostmi na meddržavni ravni, je povedala sekretarka sindikata Svetka Gliha, in za 24 ur dodala: "Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije na ta problem opozarja predvsem iz razloga, ker naši člani, vozniki, opravljajo pogodbe na dela za prevoze nafte za izvoznike v BiH in v druge države bivše Jugoslavije. S tem ukrepom bodo ti delavci ostali brez dela. Zaradi specialnih vozil, ki jih ni mogoče preusmerit na drugo vrsto prevoza, pa bo ogrožena socialna varnost."
