Delovna skupina strokovnjakov evrskega območja naj bi državam članicam svetovala, da individualno pripravijo načrt za ukrepanje v primeru, da bi Grčija zapustila evroobmočje.
Novica sicer prihaja ravno v času, ko voditelji Evropske unije na vrhu v Bruslju govorijo o oživitvi evropske ekonomije.
Nemška zvezna banka je sicer pred časom objavila poročilo, v katerem so zapisali, da bi bil odhod Grčije sicer neprijeten, a bi ga evroobmočje preživelo. V poročilu pa so še dodali, da si država z uporom proti reformam, ki jih je obljubila v zameno za evropske milijone, zapira vrata do naslednjih paketov pomoči. Brez njih pa bo država bankrotirala v roku dveh mesecev.
Je pa tokratni vrh Evropske unije svojevrsten, ker prvič v dveh letih stališče evropskih voditeljev ni znano že vnaprej.
Sprememba je posledica zmage Francoisa Hollanda na predsedniških volitvah v Franciji. Namesto tradicionalnega srečanja Merkel-Sarkozy, je pred tokratnim vrhom Hollande raje šel na sestanek s španskim premierjem Marianom Rajoyem.
Kljub strahu, da bi lahko Grki, če bi na volitvah 17. junija večino glasov namenili populistom in nasprotnikom varčevanja, na široko odprli vrata za odhod Grčije, je trenutno namreč Španija tista, ki skrbi evropske voditelje. Država je v globoki recesiji, bančni sistem potrebuje prestrukturiranje, kriza pa je tako globoka, da bi ta država lahko že kmalu potrebovala mednarodno pomoč. A je po srečanju Rajoy zagotovil, da država zaenkrat pomoči zagotovo ne bo iskala izven svojih meja.
Na tokratnem srečanju voditeljev Unije je v ospredju Hollandova ideja o skupnih evroobveznicah, po kateri bi poenotili evropski dolg in ki ji Nemčija močno nasprotuje. Hollande lahko računa na podporo italijanskega premierja Maria Montija in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa. A nemška kanclerka Angela Merkel meni, da bi bil projekt izvedljiv le, če bi EU postala mnogo močnejša fiskalna unija, kot je trenutno. Njo pa podpira večina manjših članic evrskega območja ter Nizozemska in Finska. „Uvesti skupno evrsko obveznico bi bilo enako kot napovedati noro zabavo, s katero bi lahko pijani v neskončnost odlagali zdravljenje mačka,“ je za Reuters povedal neki nemški diplomat.
Današnji vrh najbrž ne bo dal končnih odgovorov, se pa pričakuje vroča debata. Ne le o evrskih obveznicah, ampak tudi o dejstvu, da večini držav evroobmočja letos ne bo uspelo oklestiti zadolženosti na dogovorjeno mejo.
Negotovost evropskemu gospodarstvu seveda ne koristi. Delnice evropskih podjetij so v zadnjih dneh, ko so investitorji ugotovili, da Evropi manjka hiter, enoten in učinkovit dogovor o reševanju krize, izgubile 2,3 odstotke, evro pa je v primerjavi z dolarjem zdrsnil na najnižjo raven od avgusta 2010, podražilo se je tudi zadolževanje za Italijane in Špance.
Prav v zadnjih dneh pa so vse glasnejša tudi poročila o potapljanju španskih bank. Na mizi voditeljev Evropske unije se je tako znašel tudi predlog, da bi evrsko območje banke reševalo neposredno, torej denarja ne bi več najprej nakazovalo državam, ki bi ga potem pošiljale v svoj bančni sistem. To je še en predlog, ki mu Nemci niso pretirano naklonjeni. Hollande pa je prepričan, da je trenutno najbolj pomembno, da se evropskim bankam zagotovi likvidnost in dovolj sredstev za njihovo konsolidacijo.
Čeprav imajo varčevalni ukrepi in stabilne državne finance – ki so se v času krize sicer izkazale za izjemno učinkovite, saj države, ki so se urejanja proračuna lotile že pred leti za razliko od prekomerno zapravljivih držav, niso v nevarnosti bankrota – vse manj podpore, bodo voditelji EU poskušali najti dogovor o že drugem delu reševanja Unije – paktu za rast.
Tukaj je med predlogi mogoče najti preusmeritev sredstev iz strukturnih skladov na način, da bi več denarja dobile revne države in območja, kjer bi denar omogočil najhitrejšo rast. Več naj bi za rast prispevala Evropska investicijska banka, prav tako naj bi se iz strukturnih skladov v sodelovanju z zasebnim sektorjem sofinancirali infrastrukturni projekti.
So se pa nekatere države že sprijaznile s tem, da hitrih receptov za okrevanje ni in težji poti ne nasprotujejo. „Resnica je, da nihče nima čarobne palice. Mi bomo poskušali brzdati zapravljanje, odplačali bomo svoje dolgove in izvedli reforme. Potem bo prišla tudi rast, tokrat zgrajena na trdnih tleh,“ je prepričan belgijski premier Mark Rutte.
KOMENTARJI (97)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.