'Globalne rešitve za globalne težave'

Finančni ministri EU so v Bruslju obravnavali možne rešitve o novi ureditvi svetovnega finančnega sistema, ki bi jih EU lahko predlagala na srečanju svetovnih voditeljev 15. novembra v Washingtonu. Francosko predsedstvo EU je pripravilo tudi dokument o mednarodni finančni ureditvi, v katerem predlaga nekaj konkretnih zavez.

Obstaja "zelo široko soglasje, da mora EU nastopati soglasno", to so namreč "globalni problemi, ki zahtevajo globalne rešitve," je po zasedanju povedal naš finančni minister Andrej Bajuk in dodal, da se moramo pri iskanju rešitve osredotočiti na vzroke krize. Eden ključnih problemov je namreč ta, da organi nadzora in regulacije niso delovali v takšnem obsegu, kot je to zahtevala realnost. "Institucije na globalni ravni, ki so za te stvari odgovorne, niso imele zadostne moči. Govorim predvsem o Mednarodnem denarnem skladu, ki mora odigrati zelo pomembno vlogo," je še pojasnil minister.

Finančni ministri so obravnavali 11 konkretnih zavez, ki bi jih lahko EU predlagala na vrhu v Washingtonu, pri čemer je bila problematična predvsem točka, ki govori o spodbujanju mednarodno usklajenega odziva na prihodnje makroekonomske izzive.

Ministri so podprli druge možne predlagane zaveze, in sicer glede večje preglednosti finančnih trgov in sprejetja potrebnih ukrepov, tako da nobena finančna institucija, trg ali jurisdikcija ne bi ostala neurejena in brez nadzora. Pa tudi, da bodo agencije za ocenjevanje javnega kreditnega tveganja registrirane in bodo spoštovale pravila za dobro vodenje ter da bodo njihove dejavnosti ustrezno nadzorovane, da bodo pripravljeni kodeksi ravnanja za odpravo spodbud k prevzemanju pretiranih tveganj v finančnem sektorju, tudi s pomočjo sistemov nagrajevanja.

Nadalje bi lahko voditelji potrdili, da bodo po potrebi ponovno obravnavani računovodski in bonitetni standardi, da bi se izboljšala njihova medsebojna skladnost, omogočil usklajen nadzor, povišal varnostni prag sistema in ublažili prociklični učinki, da bo usklajena opredelitev kapitala prvega reda v zvezi s kapitalsko ustreznostjo, da se zagotovi homogena kakovost kapitala.

Pa tudi, da bodo spodbujali ustrezne spodbude za obvladovanje tveganj glede listinjenja ter preučili vpliv in učinkovanje zahteve, da morajo izdajatelji obdržati delež tako izdanih vrednostnih papirjev, in da bodo okrepili čezmejno sodelovanje med nadzorniki in regulativnimi organi, zlasti zaradi nadziranja dejavnosti čezmejnih skupin.

EU na pomoč Madžarski

Finančni ministri EU so sprejeli tudi odločitev glede pomoči Madžarski v višini 6,5 milijarde evrov. Evropska komisija je že 13. oktobra napovedala, da je pripravljena pomagati madžarski vladi pri spopadanju s finančno krizo. Gre za posebno pomoč v okviru mehanizma EU za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam s težavami v plačilni bilanci, kjer je pomoč v obliki posojila možna do višine 12 milijard evrov, nedavno pa je Bruselj predlagal zvišanje na 25 milijard evrov.

Madžarski bo tako EU ponudila pomoč v višini 6,5 milijarde evrov, poleg tega bo Mednarodni denarni sklad (IMF) Budimpešti namenil 12,5 milijarde evrov, Svetovna banka pa milijardo, kar skupno znaša 20 milijard evrov pomoči.

'Ne smemo počivati križem rok'

Evropa se je "hudo" zmotila, ko je mislila, da ji bo finančna kriza prizanesla, je priznal vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. "Hudo smo se motili glede posledic te krize," je dejal pred odborom Evropskega parlamenta za denarne in gospodarske zadeve v Bruslju.

"Mislimo, da še ni čas, da bi počivali križem rok, saj smo priča zmanjšanju konjunkture oziroma recesiji, ki preži na nas in za katero smo mislili, da nas ne bo dosegla," je dejal luksemburški premier. Ob tem je pozval vlade članic Evropske unije, še posebej tiste, ki imajo dovolj proračunskega kritja za to, da "sprejmejo usmerjene ukrepe, da ne bi zdrsnile v dolgotrajno recesijo". "Evropejci ne smejo sprejemati enakih ukrepov, temveč prilagojene ukrepe za različne industrijske sektorje, da bi tako ohranili konkurenčnost," je pojasnil.