Ghosn odstopil z mesta prvega moža Renaulta

Kar dve desetletji je Carlos Ghosn sodeloval pri svetovni avtomobilski industriji. Njegov mandat na vrhu Renaulta pa se je končal klavrno, v zaporniški celici na obrobju Tokia.

64-letnik je odstopil s položaja predsednika in izvršnega direktorja največjega francoskega proizvajalca avtomobilov. Kot je povedal francoski finančni minister Bruno Le Maire, je Ghosn to storil včeraj pozno zvečer. Ironija njegovega odstopa je v tem, da jo je v Davosu, mestu, kjer so ga videli kot najpomembnejšo osebo, nekoga na najpomembnejšemu seznamu letnega vrha v švicarskem smučarskem rezortu, napovedal Le Maire.

Na mestu predsednika ga bo zamenjal direktor Michelina Jean-Dominique Senard, predsednik uprave pa bo postal Thierry Bollore, poroča Bloomberg.

Gre za preobrat, ki bi ga malokdo napovedal pred 19. novembrom, ko je policija vstopila na Ghosnovo zasebno letalo, kmalu ko je to pristalo na letališču Haneda. Vse od takrat je Ghosn v priporu, obtožen finančnih malverzacij pri Nissan Motor, kar vključuje tudi podcenjevanje njegovega dohodka za desetine milijonov dolarjev in prenos osebnih trgovalnih izgub na podjetje. Če bo obsojen, bi lahko v ječi preživel desetletja. Ghosn sicer vse obtožbe zanika.

"Gre za stvari, ki se zgodijo, ko nekdo ostane na oblasti predolgo," je povedal Bernard Jullien, neodvisni svetovalec avtomobilske industrije, ki je obširno pisal o Renaultu.

Ghosn je vladal avtomobilskemu imperiju, ki se je razprostiral čez cel planet, od Rusije do ZDA in Japonske, in je vključeval ne le Renault, ampak tudi njegova zaveznika Nissan in Mitsubishi Motors. Največje avtomobilsko partnerstvo na svetu je v letu 2017 prodalo 10,6 milijona vozil, več kot Volkswagen ali Toyota.

Ghosnu sicer pripisujejo, da je zavezništvo držal skupaj dve desetletji, tudi ko so druge kombinacije, kot je Daimler-Chrysler, prišle in odšle. Njegova aretacija je pretresla zavezništvo in postavila vprašanja o tem, ali lahko preživi njegov propad. Za njegove naslednike bodo med največjimi izzivi premostitev korporativnih in kulturnih vrzeli med podjetji in vodenje političnih tokov v Franciji in na Japonskem.

Usodna Francija

Uspeh Ghosnove kariere se je začel in se bo po vsej verjetnosti tudi končal v Franciji, kjer je obiskoval elitne šole in univerze ter dobil prvo zaposlitev kot mladi inženir pri Michelinu.

Njegova naslednja naloga je bila preprečiti propad pri Nissanu, ki je bil na robu stečaja, ko je Renault pristopil k njegovemu reševanju. Ko je leta 1999 prišel, je znižal stroške nakupa, zaprl tovarne in odpravil 21.000 delovnih mest, pri čemer je prihranke investiral v floto novih modelov. Potem ko je oživel proizvajalca avtomobilov, je Ghosn na Japonskem postal heroj.

Z napredovanjem zavezništva med Renaultom in Nissanom – leta 2016 se je pridružil še Mitsubishi – je Ghosn postal nepogrešljiv človek v središču kompleksnega partnerstva. Prav tako je imel v odborih proizvajalcev nenavadne pristojnosti odločanja.

Njegov mandat na čelu Renaulta ni bil brez izzivov, vključno s finančno krizo leta 2008, ko je prodaja avtomobilov upadla, kar je povzročilo val samomorov v podjetju in škandal v zvezi s podjetniškim vohunstvom. V zadnjih letih se je Ghosn tudi večkrat spopadal s Francijo glede njegove plače, ki je bila ocenjena kot pretirana.

Vprašanja glede odškodnine pri Nissanu so vodila do njegovega propada. Po večmesečni notranji preiskavi, za katero Renault ni vedel, je japonska družba trdila, da je prenizko določal svoje prihodke že več let. Nissan prav tako trdi, da je Ghosn zlorabil sredstva podjetja, vključno za domove, ki jih ima od Brazilije do Libanona, in da je sklenil neprimerno svetovalno pogodbo s svojo sestro. Nissan in Mitsubishi sta ga v nekaj dneh po njegovi aretaciji odstavila kot predsednika.

Ghosn, ki je imel od svoje aretacije samo enkrat priložnost, da javno spregovori, je na sodni obravnavi 8. januarja povedal, da je nedolžen, in da so obtožbe neutemeljene. Sodnik je odločil, da bo Ghosn ostal v priporu zaradi begosumnosti in možnosti vplivanja na priče in dokaze.

Ghosn se je lani zavzemal za to, da bi partnerstvo med Renaultom in Nissanom prešlo na naslednjo stopnjo, po možnosti s popolno združitvijo. Namen prizadevanj, ki niso bila uresničena, je bil zmanjšati stroške in izzvati industrijo ter zagotoviti, da bo partnerstvo živelo, ko se bo upokojil.

Načrtov, da bi prenehal delati, ni imel, kljub napornim delovnim tednom (65 ur) in skoraj nenehnim potovanjem. Medtem ko se je lani kot direktor družbe Nissan umaknil, si je to mesto v Renaultu zadržal. Bil je tudi predsednik vseh treh podjetij in vodja njihove zveze. V intervjuju leta 2017 je napovedal, da bi lahko ostal v dvorani za sestanke tako dolgo kot Ferdinand Piech, ki je bil predsednik Volkswagna do svojega 78. rojstnega dne.