V sodni register je bil danes vpisan skupščinski sklep, s katerim je vlada kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) z mesta člana upravnega odbora DUTB odpoklicala Torbjörna Manssona. Za razrešitev predsednika upravnega odbora Larsa Nyberga je bil potreben le sklep vlade, tako da je bil Nyberg razrešen že v torek.
Vlada se je v torek na redni seji odločila za razrešitev Nyberga in odpoklic Manssona. Nyberga je predčasno razrešila, ker da je kršil dolžnost članov upravnega odbora DUTB, ker ni zagotovil uskladitve prejemkov vseh članov upravnega odbora z veljavno politiko prejemkov, ki jo je vlada sprejela marca letos.
Nybergova razrešitev velja z dnem odločanja vlade; v tem primeru torej ni sklica skupščine in ni vpisa v sodni register, so pojasnili na ministrstvu za finance.
Za odpoklic Manssona je bil potreben skupščinski sklep, skupščina je bila, kot je razvidno iz današnje objave na Ajpesu, uradno izvedena danes. Za odpoklic se je vlada odločila zaradi "izgube zaupanja in dejstva, da so pri Manssonu kot članu upravnega odbora in glavnemu izvršnemu direktorju DUTB obstajali elementi nespoštovanja sklepov in aktov vlade", navaja v obrazložitvi.
"Mansson se predčasno odpoklicuje zaradi izgube zaupanja in soodgovornosti za nespoštovanje sklepov in aktov vlade, saj bi moral kot član upravnega odbora in glavni izvršni direktor prav tako skrbeti za to, da družba posluje skladno s predpisi, sklepi in akti vlade," je zapisala vlada.
O Manssonovi razrešitvi z mesta glavnega izvršnega direktorja DUTB bo odločal upravni odbor DUTB.
Finančno ministrstvo zavrnilo očitke
V sredo so predstavniki Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) očitali, da se je zadnje čase vršil pritisk na ministra za finance glede razrešitve neizvršnega direktorja ter odpoklica izvršnega direktorja družbe.
Razrešeni predsednik upravnega odbora DUTB Lars Nyberg je dejal, da naj bi se na finančnega ministra že dlje časa vršil pritisk za zamenjavno vodstva. Minister za finance Dušan Mramor naj bi mu povedal, da se je čez poletje močno povečal pritisk, da bi se znebili Torbjörna Manssona.
S finančnega ministrstva so se odzvali na te očitke in jih zavrnili. Sporočili so, da so vsa namigovanja o kakršnih koli pritiskih na ministra neprimerna. "Glavni in edini razlog za razrešitev je izguba zaupanja ministra za finance v predsednika upravnega odbora DUTB," so zapisali v izjavi za javnost.
Predsednik upravnega odbora DUTB namreč ni zagotovil uskladitve prejemkov vseh članov upravnega odbora DUTB z veljavno Politiko prejemkov DUTB, ki jo je vlada na podlagi Zakona o ukrepih za zagotavljanje stabilnosti bank sprejela 5. marca 2015, so pojasnili.
"Predsednik upravnega odbora je z vsemi tremi izvršnimi direktorji podpisal le začasne anekse k pogodbam o zaposlitvi, ki pa niso skladni z veljavno Politiko prejemkov, saj na novo in le začasno urejajo zgolj vprašanje višine mesečnega fiksnega dela prejemka zaposlenega in pravico zaposlenega do uporabe službenega vozila, še vedno pa ohranjajo variabilni del in odpravnino glede na mesečne prejemke dogovorjene v osnovni pogodbi," so pojasnili.
"Grob poseg v napore vlade za uskladitev politike prejemkov"
Prav tako je predsednik upravnega odbora DUTB tik pred sprejemom nove politike prejemkov, ko je bila ta že kot predlog objavljena, podpisal aneks k pogodbi o zaposlitvi z izvršnim direktorjem, ki ni skladen s predhodno Politiko prejemkov, ki jo je Vlada RS sprejela 18. 7. 2013, so dodali. Omenjeni aneks je bil osnova za enkratno izplačilo nagrade Manssonu v bruto višini 114.800 EU, kar vlada ocenjuje kot grob poseg v napore vlade kot skupščine DUTB, da politiko prejemkov uskladi. "O sklenitvi tega aneksa DUTB ni obvestil ministrstva za finance, ki izvaja nadzor nad delovanjem DUTB. Tako tudi ne držijo kasneje izražene navedbe Nyberga, da je bilo ministrstvo seznanjeno z vsemi prejemki članov upravnega odbora. Za to izplačilo ministrstvo za finance ni prejelo nobene pogodbene podlage. S tem se je skušalo obiti duh nove politike nagrajevanja in ta del je tudi v neskladju z vsemi praksami in politikami nagrajevanja ne le v Sloveniji, temveč po vsem svetu," so dodali.
Zavračajo tudi vse očitke o političnem vmešavanju v delo DUTB. "Ministrstvo za finance ni nikoli dajalo navodil, kako naj DUTB vodi posamezne postopke," so še zapisali.
Komisija DZ za obravnavo problematike dela DUTB
V sredo se je Komisija za nadzor javnih financ seznanila s problematiko delovanja DUTB v povezavi z družbami T-2, Sava in Avtotehna.
Finančnemu ministrstvu je predlagala, naj zakonsko podlago DUTB prenovi v smeri bolj preglednega in koordiniranega delovanja pri prestrukturiranju podjetij, predsedniku DZ pa razpravo o delu DUTB na prvi naslednji seji DZ.
Komisija je v odločanje na plenarni seji priporočila sklep, naj ta predlaga računskemu sodišču, da pregleda zakonitost in gospodarnost postopkov odločanja DUTB v primeru družb Sava, T-2 in Avtotehna, katerih slabe terjatve so bile prenesene nanjo.
Tak sklep so predlagali v NSi, ki so bili tudi predlagatelji te točke na včerajšnji seji komisije. "Dvomi v poštene namene in transparentno poslovanje DUTB se v razpravi niso razblinili, še dodatno so se oplemenitili," je po večurni razpravi, ki se je zavlekla pozno v noč, povzel Jernej Vrtovec (NSi).
Medsebojne obtožbe
Seja je potekala v znamenju dvobojev oz. obtožb med DUTB in T-2, Savo oz. Avtotehna. S prvo je DUTB v (sodnem) sporu, ker je kot upnik predlagala njen stečaj, čeprav ta trdi, da je solventna in likvidna. Z drugo je v (sodnem) sporu glede vzdržnosti njenega načrta za prestrukturiranje in tega, ali ji lahko zapleni odvisno družbo Sava Turizem ali ne. S tretjo pa je v sporu, ker je kot največji upnik zanjo sprožila prisilno poravnavo, potem ko je za to družbo nepričakovano in po nepotrebnem odstopila od generalne pogodbe o finančnem prestrukturiranju.
Različni pogledi različnih interesnih skupin so pokazali, da so te zgodbe kompleksne. Številke in interpretacije zgodb so bile glede na to, ali jih predstavljajo lastniki, upniki ali menedžerji teh družb, zelo različne.
Opozicija je bila ostra
Alenka Bratušek (NP) je ocenila, da problem seje sploh ni bil aneks k pogodbi Manssonu, temveč obstajajo konkretni razlogi za poseg v DUTB. Razprava po njenem namreč kaže, da "vse, kar DUTB dela, dela za vnaprej znanega kupca".
S tem je ciljala na T-2 in na namige, da ga želi v stečaju, o katerem odloča ustavno sodišče, prodati Telekomu Austria. Izvršni direktor DUTB Janez Škrubej je povedal, da T-2, če bo šel v stečaj, ne bo prodajala DUTB, temveč stečajna upraviteljica.
Marko Pogačnik (SDS) je med drugim nanizal, da je pravni mnenji za nasprotni strani v primeru T-2 napisala pravnica Nina Plavšak. Zanimalo ga je, ali DUTB res za odvetniško družbo, ki jo zastopa v stečajnih postopkih, dobiva mesečni pavšal v višini 25.000 evrov, in ali res želi stečaj T-2 samo zato, ker je prepozno ugotovila, da nima ustrezno zavarovanih terjatev.
Vodja upravljanja terjatev in restrukturiranja na DUTB Janne Harjunpää je dejal, da je treba v primeru T-2 počakati na odločitev sodišča. Ker Pogačnik odgovorov na vprašanja ni dobil, je napovedal, da bo vprašanja o tem naslovil na ministra za finance.
Jurij Krč je kot predstavnik lastnikov T-2 poudaril, da ima DUTB v T-2 le poplačilno pravico iz zastavljenega premoženja. "Prodajte premoženje, ki ga imate v posebnih škatlicah iz opreme na omrežju, računalnikih, to vas čaka v skladišču. Ocenjeno je na 700.000 evrov," je svetoval prisotnim iz DUTB. Problematiziral pa je tudi lobiranje izvršnega direktorja DUTB Janeza Škrubeja iz časa, ko je bil zaposlen v Deloittu, za Telekom Austria na slovenskem trgu.
Stečajna upraviteljica v primeru T-2 Danica Čuk je ocenila, da je v državi na splošno premalo upniškega interesa, ki zasleduje cilj delujočih podjetij v stečaju. Za T-2 je povedala, da sedaj posluje dobro, trend je dober, ima zveste naročnike, pripadne delavce in prihodnost. Kompleksno vprašanje pa je, ali družba lahko v roku šestih let poplača upnike, če je imela dan pred stečajem še vedno bilančno izgubo, dolg in kratkoročno zadolženost, ki se povečuje, je izpostavila. A Krč je zagotovil, da lahko družba poplača upnike in večkrat zaman vprašal, kaj žene DUTB v to, da T-2 sili v stečaj.
KOMENTARJI (135)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.