Evro zaradi negotovosti zopet izgublja

Vrednost skupne evropske valute v primerjavi z ameriškim dolarjem je padla celo pod raven, kjer je bila pred ponedeljkovim zgodovinskim dogovorom o mehanizmu za stabilizacijo evra. Vlagatelji so pod lupo vzeli počasno gospodarsko okrevanje evrskega območja in posledice pospešene javnofinančne konsolidacije. Trenutno je vreden 1,2547 dolarja, pod mejo 1,26 dolarja pa se nahaja že večji del popoldneva.

Finančni trgi so se v ponedeljek, ko so finančni ministri EU sprejeli mehanizem za zagotovitev stabilnosti valute v vrednosti 750 milijard evrov, na to novico pozitivno odzvali in vrednost evra je takoj narasla nad 1,3 dolarja za evro. Nato pa je začela vrednost evro valute zopet padati. Danes je padla celo pod raven, na kateri je bila pred sprejetjem omenjenega mehanizma.

Tuji mediji pišejo, da med vlagatelji še vedno prevladuje dvom, ali se bo Grčiji kljub posojilom evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada uspelo izviti iz dolžniške krize. Prevladujoče mnenje je tako še vedno, da bo Grčija večino svojega dolga morala prestrukturirati. Vse več je tudi pomislekov glede mehanizma, saj njegove podrobnosti še vedno niso znane, posebej glede pogojevanja pomoči in njegove finančne konstrukcije.

Kakšna bo vloga ECB?

Prav tako ni znano, kako bo k problemu pristopila Evropska centralna banka (ECB). Ta je namreč istočasno s sprejemom mehanizma napovedala več ukrepov, s katerimi želi zagotoviti stabilnost na finančnih trgih. Med ukrepi je odkupovanje državnih in zasebnih obveznic v območju z evrom. Če bo potrebno, naj bi banka prvič v zgodovini kupila obveznice od zelo zadolženih držav v območju evra in zadolženih zasebnikov iz teh držav. Izvedla naj bi tudi posebne operacije za ponovno vsrkanje likvidnosti.

Vlagatelje bega tudi dejstvo, da se je ECB za ta korak odločila, saj je nekaj dni pred tem njen predsednik Jean-Claude Trichet zatrjeval, da Svet ECB o tem sploh ni govoril, nasprotujoča mnenja o smiselnosti takšnega ukrepa v luči njegovega potencialnega vpliva na dvig inflacijskih pritiskov pa je bilo slišati tudi znotraj same ustanove.

Bo hitrost prehitela uspeh?

Trgi se bojijo tudi, da utegne pospešena stabilizacija javnih financ v območju evra, glede katere so se minuli teden dogovorili voditelji držav z evrom in naj bi dodatno stabilizirala skupno valuto, negativno vplivati na gospodarsko okrevanje evrskega območja.

Potem ko so trgi s pritiskom na ceno zadolževanja ranljivih članic območja skupne valute izsilili tovrstno ukrepanje držav z evrom, pa jih sedaj skrbi, da hitro varčevanje in umik fiskalnih spodbud ne bosta dobra za gospodarsko rast. Zaradi tega naj bila ECB po nekaterih ocenah prisiljena dlje kot druge osrednje centralne banke ohraniti nizko obrestno mero, to pa naj bi dodatno zmanjšalo interes trgov za evro.