Ali bo EU povišala carine ali uvedla kvote, Lamy ni hotel povedati, je pa posvaril, da bo EU ukrepala kmalu. Kot je pojasnil Lamy, EU z ukrepi, ki jih bo sprejela, ne želi "zapreti evropskega trga, ampak se izogniti poplavi izdelkov iz tretjih držav". EU, ki je z okrog 160 milijoni ton jekla največja med proizvajalkami, zaradi ameriškega ukrepa grozi ne samo velik upad izvoza v ZDA (predvidoma okrog štiri milijone ton), temveč tudi nevarnost, da njen trg zasuje jeklo, ki so ga druge velike proizvajalke doslej izvažale v ZDA.
Ameriški ukrep bo začel veljati v sredo, 20. marca. Zanj se je ameriški predsednik George Bush odločil odločil 5. marca po priporočilu Komisije za mednarodno trgovino (ITC). Ta je decembra lani ugotovila, da je uvoz tujega jekla ovira za prestrukturiranje domače jeklarske industrije, in priporočila uvedbo dodatnih carin, ki naj bi se gibale med osmimi in 40 odstotki. Predsednik Bush je kot zgornjo mejo zaščitnih carin za 19 vrst jekla, ki bodo veljale tri leta, nato določil 30 odstotkov.
Iz evropskih virov se je danes izvedelo, da so se države EU postavile na stran načrtov Evropske komisije, ki želi vdor jekla iz tretjih držav na trg EU preprečiti s sistemom povišanih carin in uvedbo kvot. EU naj bi po navedbah teh virov carine povišala celo bolj kot ZDA, ki bodo uvedle dodatne carine v mejah med osmimi in 30 odstotki.Izvedelo se je še, da bi evropski ukrepi lahko stopili v veljavo 25. marca, kar pa ni gotovo.
Evropska komisija lahko začasne zaščitne ukrepe, kot so posebne carine ali preučitev trgov, od koder uvaža jeklo, po posvetovanju s članicami unije uvede na podlagi ustrezne uredbe, pri tem pa ni nujno, da se sestane na formalnem zasedanju
Petnajsterica se je sicer na napovedani ameriški ukrep odzvala ostro in 7. marca na Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) sprožila postopek za spor, v okviru katerega so se prav danes v Ženevi začela predpisana posvetovanja z ZDA, od katerih pa EU ne pričakuje spremembe ameriških stališč.
