ZDA so se že zavezale, da EU zagotovijo dodatnih 15 milijard kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina v tem letu kot nadomestilo za ruski plin. Za naprej pa si bo Evropa prizadevala za stabilno dobavo ameriškega plina najmanj do leta 2030. Ciljajo na približno 50 milijard kubičnih metrov na leto, je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Komisija si bo skupaj s članicami unije prizadevala za zagotovitev stabilne dobave ameriškega plina do najmanj leta 2030, in sicer za približno 50 milijard kubičnih metrov na leto, pri čemer naj bi pri ceni utekočinjenega plina za EU upoštevali dolgoročne tržne temelje, ravnotežje med povpraševanjem in ponudbo ter skupni cilj podnebne nevtralnosti, še piše v skupni izjav
Ameriški predsednik je po pogovorih s predsednico komisije pozdravil prelomne načrte unije za odpravo odvisnosti od ruske energije do leta 2027 in izpostavil, da je treba evropsko odvisnost od ruskega plina zmanjšati čim prej, čeprav bo stalo. EU mora po njegovih besedah čim prej storiti dvoje: zmanjšati odvisnost od ruskega plina in obenem zmanjšati odvisnost od plina na sploh.
ZDA in Evropska komisija sta objavili tudi skupno pisno izjavo za javnost o evropski energetski varnosti, v kateri se zavezujeta k zmanjšanju evropske odvisnosti od ruske energije, najostreje obsojata rusko invazijo Ukrajine ter izpostavljata skupni cilj zagotavljanja energetske oskrbe EU in Ukrajini. "Energetska varnost in vzdržnost EU in Ukrajine sta bistveni za mir, svobodo in demokracijo v Evropi," piše v izjavi.
EU in ZDA so se dogovorile tudi za takojšnjo vzpostavitev posebne delovne skupine o energetski varnosti, ki ji bosta sopredsedovala predstavnik Bele hiše in predstavnik predsednice komisije. Skupina bo bdela nad uresničevanjem omenjenih ciljev, v prvi vrsti za zagotovitev dodatnih 15 milijard kubičnih metrov ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina uniji v tem letu.
Voditelji EU so se sicer v četrtek v Bruslju sestali prav z namenom iskanja rešitev za energetsko krizo, ki bi Evropo hkrati osvobodila odvisnosti od ruskih energentov. Ta se od države do države razlikuje, Slovenija je med tistimi, ki se najbolj zanašajo na ruske dobave. Če EU okoli 30 odstotkov potreb pokrije z rusko nafto, je pri Sloveniji ta delež precej višji, kar 90 odstotkov.
Med predlogi, ki so jih imeli na vrhu v Bruslju na mizi, je sicer tudi, da bi morala biti skladišča plina do novembra 80-odstotno napolnjena, v prihodnjih letih pa 90-odstotno. Ker se zaradi krize v Ukrajini draži vse, tudi hrana in drugi izdelki v trgovini, Evropska komisija predlaga znižanje davkov in zgornjo mejo cene energije.
Janša: Embargo na ruske energente 'mnogo prej, kot bi si to želela Rusija'
Pred novinarje je stopil tudi premier Janez Janša. Glede visokih cen energentov in predloga, da bi se jih omejilo navzgor, je napovedal iskanje kompromisa. "Smo za delovanje svobodnega trga, tudi ko gre za trg energentov, nismo pa za to, da se to prepušča stihiji, ko smo v izrednih razmerah, ki so že tukaj," je dejal. "Obstaja srednja pot, ki je, da okrepimo evropski pristop, torej skupne nabave, skupna pogajanja za cene, skupne gradnje nekaterih kapacitet, na primer skladiščnih kapacitet za plin, kjer je Slovenija brez in ko gre za logistiko, da je tudi ta skupna. To je bistveno lažje dosegati, če imamo skupen pristop, kot pa če se vsaka država pogovarja sama, in gre, na primer, 10 delegacij evropskih držav v Katar v enem tednu na isto temo."
Predsednik vlade je tudi dejal, da glede količine energentov potekajo pogovori neposredno med ZDA in Evropsko komisijo. "Včeraj je ameriški predsednik zagotovil, da ko gre za nafto in plin, ima Amerika velikanske rezerve, imajo 300 črpališč, ki jih lahko odprejo kadarkoli, in do naslednje zime dobava utekočinjenega plina in nafte ne bi smela biti problem," je povedal. "Kar se tiče količin in same logistike, pa je teh energentov bistveno več, kot smo si doslej mislili, tudi bližje, te kapacitete so na voljo, treba pa je zgraditi skladiščne kapacitete in nekatere plinovode," je ob tem dodal.
Glede embarga na energente iz Rusije, pa je predsednik vlade dejal, da bi se to lahko zgodilo mnogo prej, kot bi si to želela Rusija. Dodal je tudi, da niti ena država ne nasprotuje pristopu glede energentov na splošno, so pa razlike med državami, odvisne glede stopnje odvisnosti države od ruskih energentov. "Do tega bo prišlo kasneje, kot si želimo, ampak prej, kot si želi Putin," je povedal predsednik vlade. Dodal je tudi, da bi Slovenija podprla skupne nabave zemeljskega plina.
