Energetski velikan je vlogo za stečaj vložil decembra 2001, ko so prišle na dan dotlej največje finančne manipulacije v ameriški zgodovini. Enron se namerava iz stečaja izviti kot dve podjetji, eno domače, imenovano CrossCountry Energy Corp, ki bo prevzelo tri severnoameriške plinovode, in eno mednarodno, ki se bo začasno imenovalo InternationalCo. To podjetje bi sestavljalo 19 energetskih in plinovodskih holdingov.
Enron ima 20.000 upnikov, ki so razvrščeni v 350 razredov s skupnimi terjatvami, ki jih Enron priznava, med 60 do 100 milijard dolarjev. Del upnikov bo dobil nazaj 100-odstotkov terjatev, posamezni delničarji pa niti centa.
Bush in Cheney ščitita vpletene?
Stečaj Enrona je bil uvod v poplavo podobnih primerov pokvarjenosti vodstev ameriških korporacij, ki so z iznajdljivimi računovodskimi prijemi skrivali izgube in napihovali dobičke z namenom pospeševanja rasti vrednosti delnic in polnjenja lastnih žepov. Leta 2000 je bil Enron še sedmo največje ameriško podjetje po dobičku, vrednost njegovih delnic pa je znašala do 85 dolarjev. Ob stečaju je vrednost delnic padla na nekaj centov, brez dela je ostalo na tisoče zaposlenih po vsem svetu, zaposleni in upokojenci pa so ostali brez svojih prihrankov, ki so jih imeli v delnicah podjetja. Preiskave zveznih organov sicer potekajo, vendar izredno počasi, pri čemer odgovorni zagotavljajo, da s tožbami proti ljudem z veliko denarja za najem dobrih odvetnikov ne gre hiteti, demokrati pa namigujejo, da največje "ribe" pri Enronu, kot je nekdanji predsednik Ken Lay, ne bodo nikoli obtožene, predvsem zaradi prijateljevanja s predsednikom Georgeom Bushem in podpredsednikom Dickom Cheneyjem.
Enron sprožil plaz škandalov
Vodstvo Enrona je precej časa zavajalo delničarje in si polnilo žepe, s pomočjo "neodvisnega" revizorja Arthur Andersen, ki jim je pri tem pomagal, namesto da bi razkril in prijavil škandale. Zalomilo se jim je ob neuspešnem poskusu prodaje Enrona sorodnemu podjetju Dynergy, ki je ugotovilo, da kupuje mačka v žaklju, zato je posel propadel in začel se je vseameriški šok, ki se je nadaljeval s serijo podobnih škandalov drugih korporacij, kot je na primer WorldCom, ki je Enronu kmalu prevzel neslaven naziv največjega stečaja v ameriški zgodovini.
Nekaterim bo vrnjeno vse, nekaterim nič
Upniki naj bi po načrtu o izhodu iz stečajnega postopka dobili povprečno nazaj med 14 do 18 centov za vsak dolar dolga, pri čemer bodo tisti z zavarovanimi terjatvami dobili nazaj vse, majhni delničarji pa nič. Med poraženci bodo tudi velike investicijske banke, kot sta Citigroup in Chase, ki sta po neumnem kreditirali malverzacije Enronovega vodstva. Začasni generalni direktor Enrona Stephen Cooper je v petek v izjavi za javnost zatrdil, da je načrt dober in upa na potrditev s strani stečajnega sodnika. Z večjimi upniki je Enron sicer dogovor o tem načrtu dosegel že konec junija, nato pa do petka lomil številke. Upniki bodo poplačani s sredstvi od prodaje Enronovih nepremičnih in opreme, na primer ogromne nove stolpnice v Houstonu ter z deleži v dveh podjetjih, ki bosta nastali po koncu stečajnega postopka. Enron naj bi imel trenutno v rokah pet milijard dolarjev od poslov, ki so bili sklenjeni še pred stečajem.
Večina od delničarjev, ki imajo v rokah 1,2 milijarde brezvrednih kosov papirja, se s programom ne strinja in hoče nazaj vsaj del denarja, vendar Enron trdi, da ga na žalost ni. Večji upniki, ki se jim obeta nazaj ves dolg ali vsaj del pa se s poravnavo strinjajo, saj samo administrativni stroški stečajnega postopka zanje znašajo že skoraj 500 milijonov dolarjev.
