ECB obrestno mero znižala le za 0,25 točke

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnjem rednem mesečnem zasedanju ključno obrestno mero za območje evra v nasprotju s pričakovanji znižal le za 0,25 odstotne točke, na 1,25 odstotka. S tem je ta vseeno pristala na najnižji ravni v nekaj več kot desetletni zgodovini ECB.

ECB je za 0,25 točke znižala tudi preostali dve ključni obrestni meri – obrestno mero za mejno posojanje na 2,25 odstotka, za deponiranje presežne likvidnosti pa na 0,25 odstotka.

Večina finančnih analitikov je sicer pričakovala znižanje obrestne mer na odstotek, vendar pa si je, kot kaže, ECB pri zniževanju obrestne mere pustila še nekaj več manevrskega prostora.

Analitiki si namreč še vedno niso enotni glede tega, kako daleč utegne ECB iti v ciklu zniževanju obrestnih mer. Nekateri napovedujejo, da bi v Frankfurtu ključno obrestno mero do sredine leta utegnili znižati na 0,5 odstotka, medtem ko jih precej meni, da se bo ECB ustavila pri enem odstotku.

Iz ECB so v zadnjem času prišli namigi, da politiki ničelnim obrestnim meram, za katere so se odločili v ameriški centralni banki Federal Reserve in v japonski centralni banki, v Frankfurtu niso naklonjeni in da se bodo za takšno možnost odločili le v primeru deflacijskega scenarija, ki pa ga trenutno po prepričanju najvišjih predstavnikov osrednje monetarne institucije območja z evrom še ni.

Skupno znižanje od oktobra lani sedaj znaša že tri odstotne točke, od tega je bilo znižanje za 0,75 odstotne točke decembra lani tudi najvišje posamično znižanje v zgodovini osrednje monetarne institucije območja z evrom.

Trichet: Današnje znižanje ni bilo zadnje

Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je na novinarski konferenci po zasedanju zelo jasno napovedal, da današnje znižanje ni bilo zadnje. "Ali gre za spodnjo mejo? Želim biti zelo odkrit, to ni spodnja meja in ne izključujem, da bi lahko na premišljen način šli nižje od trenutne ravni," je dejal. Ni pa želel povedati, do katere meje utegne ECB ključno obrestno mero znižati, vendar pa je pojasnil, da je že trenutna vrednost po njegovem vedenju najnižja v državah z evrom po drugi svetovni vojni.

V prid dodatnega znižanja obrestne mere ne govorijo zgolj pesimistični podatki in napovedi o stanju gospodarstva v območju evra, ampak tudi vse nižja inflacija. Letna stopnja inflacije v območju evra je namreč marca znašala le še 0,6 odstotka in je tako globoko pod srednjeročnim ciljem cenovne stabilnosti ECB, ki ji je inflacija blizu, vendar nekoliko pod dvema odstotkoma.

Trichet je danes povedal, da so inflacijska pričakovanja na srednji do daljši rok trdno v skladu s ciljem ECB in da se bo srednjeročna stabilnost cen po pričakovanjih Sveta ECB ohranila. Obenem je napovedal, da bo gospodarska dejavnost ostala šibka še celotno letošnje leto in da bo postopno okrevala v letu 2010. Možnosti za preobrat in tveganja za poglobitev negativnih gibanj so po mnenju Sveta ECB široko uravnoteženi.

Glede morebitnih nestandardnih ukrepov za povečanje količine denarja v obtoku (t. i. quantitative easing v angleškem jeziku), kot je nakup vrednostnih papirjev (državnih in poslovnih obveznic) od bank za povečanje likvidnosti, je Trichet zatrdil, da jih bo ECB preučila, vendar pa ni želel povedati, za katere naj bi šlo in kaj naj bi vsebovali. "Videli bomo in se odločili," je bil kratek in dodal, da je namen Sveta ECB, da o tem odloča že na majskem zasedanju.

Takšne ukrepe so že sprejeli v ameriški centralni banki Federal Reserve (Fed) ter japonski in britanski centralni banki, saj jim je pri zniževanju obrestnih mer zmanjkalo manevrskega prostora. ECB ima pri tem nekoliko več težav, saj vodi monetarno politiko za 16 suverenih držav in je zato vprašanje zemljepisne porazdelitve tovrstnih ukrepov veliko bolj težavno.