Geoplin je diverzificiral nabavne vire, za letos je pri evropskih partnerjih zakupil zadostne količine plina, tako da slovenski odjemalci od pogodbe o dobavi plina z Gazpromom, tudi če bi se dobave še zmanjšale ali celo ustavile, niso odvisni, so v današnjem sporočilu zapisali v Geoplinu. "Upoštevaje izvedene aktivnosti družbe na področju diverzifikacije nabavnih virov ter izvedene nadomestne zakupe zemeljskega plina pri zahodnih partnerjih tudi morebitna popolna prekinitev dobav s strani Gazproma, ob delujočem evropskem plinskem trgu, ne bo vplivala na oskrbo slovenskih odjemalcev," so navedli.
Za prihodnje leto je delna dobava plina že dogovorjena z evropskimi partnerji, del potrebnih količin pa je zagotovljen s pogodbo z družbo Sonatrach iz Alžirije, po kateri bo zemeljski plin v Slovenijo začel pritekati 1. januarja 2023.
Družbeniki, med katerimi je največji Petrol s 74,34-odstotnim deležem, država pa ima 25,01-odstotni delež, so se na skupščini seznanili tudi s finančnimi učinki omejenih dobav plina. "Težave z upravljanjem ruske pogodbe izvirajo iz nenapovedanih redukcij dobav, ki so se začele 14. junija 2022 in trajajo vse do danes. Višine dnevnih redukcij so nepredvidljive, kar onemogoča normalno in učinkovito upravljanje pogodbe na način, da družbi Geoplin ob tem ne bi nastajala znatna škoda," so zapisali.
Dodali so, da na podlagi izkušenj z nezanesljivostjo dobav v preteklosti in ob visoki volatilnosti cen plina obstaja realno tveganje, da bi se lahko negativno poslovanje iz naslova te pogodbe nadaljevalo tudi v prihodnje. "Omenjene dolgoročne pogodbe ni več mogoče učinkovito obvladovati in upravljati, pogodba pa negativno vpliva na poslovanje Geoplina," pravijo.
Skupščina je zato podala soglasje k izvedbi pravnih poslov in dejanj za zaščito interesov družbe. Geoplin je Gazprom pozval k odpravi kršitev pogodbe ter k povračilu celotne škode, ki je zaradi kršitev nastala, so navedli. Vodstvo Geoplina bo tudi v prihodnje izvajalo vse aktivnosti za zagotavljanje nemotene oskrbe slovenskih odjemalcev zemeljskega plina, so še sporočili.
Petrol je septembra vlado opozoril na likvidnostna in poslovna tveganja Geoplina. Vlada je v začetku oktobra Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) naložila, naj podrobno prouči razmere v tej družbi in vladi predlaga aktivnosti za zagotovitev zanesljivosti dobave zemeljskega plina, vključno z dokapitalizacijo. Ta bi lahko po takratnih ocenah infrastrukturnega ministra presegala 200 milijonov evrov.
A že oktobra so se nato začele razmere na trgih umirjati, cene zemeljskega plina pa so začele padati. Da dokapitalizacija Geoplina s strani države v primeru nadaljevanja teh trendov najbrž ne bo potrebna, je 21. oktobra zatrdil premier Robert Golob. V Petrolu so takrat odločitev o tem napovedali do sredine novembra.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.