Dodana vrednost iz leta 1994

Slovenske železnice (SŽ) se soočajo z velikimi izgubami, postavlja pa se vprašanje, ali jih je s smiselno reorganizacijo sploh mogoče rešiti. Do konca leta bi lahko železnice, katerih zadolženost znaša 332 milijonov evrov, po ocenah iz tekočega poslovanja ustvarile 45 milijonov evrov izgube, skupaj s preteklimi izgubami pa naj bi ta narasla na 88 milijonov evrov.

Po ugotovitvah raziskave družbe KPMG o reorganizaciji SŽ, ki so jo opravili za ministrstvo za promet, je v družbi vsaj 2000 ljudi preveč, povzemajo izsledke preiskave v Dnevniku. Tako SŽ izpolnjujejo vsaj enega od pogojev za takojšnjo uvedbo stečaja. Pred uvedbo stečaja jih "rešuje" le še omejitev iz zakona o železniškem prometu, ki določa, da SŽ ne morejo v stečaj, ugotavljajo analitiki KPMG.

Družba sicer ni podala konkretnega predloga za zmanšanje števila zaposlenih delavcev, pripravili pa so izračune za zmanjšanje števila zaposlenih od 2000 pa vse do 5000. Po oceni analitikov so stroški dela v potniškem in tovornem prometu od leta 1995 realno naraščali; poleg tega pa so tudi transportni prihodki v tovornem prometu realno padali, v potniškem prometu so realno ostali konstantni. Danes SŽ ustvarijo približno tolikšno dodano vrednost na zaposlenega, kot so jo ustvarili leta 1994. Število zaposlenih se je v tem času povečalo za skoraj tri tisoč.

Škoda pri vzdrževanju infrastrukture

V družbi KPMG še menijo, da sta ukrep 36-urnega delovnika in napotitev delavcev na začasno čakanje povzročila operativne težave in škodo sektorju vzdrževanja infrastrukture. Transportni prihodki so se letos znižali za skoraj 30 odstotkov, približno toliko pa tudi obseg prepeljanega tovora. Železnice so na čakanje napotile le 3,7 odstotka zaposlenih strojevodij in 1, 7 odstotka vseh zaposlenih v tovornem prometu. Na čakanje pa so napotili skoraj 13 odstotkov zaposlenih v vzdrževanju in skoraj 10 odstotkov v potniškem prometu, še poročajo v omenjenem časniku.

V družbi, ki je pripravila poročilo, še menijo, da razlogov (razen sindikalnih in političnih), da se število zaposlenih ne bi zmanjšalo, ne vidijo. Hkrati dodajajo, da bi prihranki ob morebitnem zmanjševanju mase plač znatno presegli stroške odpuščanja.

Kako bodo preoblikovane SŽ?

Študija o možnostih ureditve železniškega sektorja v Sloveniji je bila izvedena kot nadgradnja študije naročene in izdelane leta 2007 z naslovom Analiza vplivov povezovanja družb Slovenske železnice, Luka Koper in Intereuropa s strateškim partnerjem na njihovo vrednost v  delu, ki se nanaša na Slovenske železnice.

Svetovalna družba KPMG je v letošnji nadgradnji analizirala javni železniški sektor ter prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za posamezne modele preoblikovanja družbe Slovenske železnice v enovito podjetje, holding in v vertikalno ločeni podjetji.

Ključno vprašanje je torej, ali deliti infrastrukturo in tovorni ter potniški promet vertikalno v več družb ali ju ohraniti v enoviti družbi ali oblikovati holding. Končno poročilo študije, ki smo ga prejeli v začetku decembra, bo prva podlaga za odločitve glede prihodnje oblike slovenskih železnic, so še danes sporočili iz prometnega ministrstva.

Pahor na Slovenskih železnicah

Premier Borut Pahor je z ministrom za promet Patrickom Vlačičem v začetku decembra obiskal Slovenske železnice, kjer se je srečal z vodstvom podjetja in se seznanil s študijo o možnostih reorganizacije in racionalizacije poslovanja družbe, ki jo je pripravilo prometno ministrstvo.

SŽ so v prvih desetih mesecih letošnjega leta ustvarile 32,6 milijona evrov čiste izgube in 31,2 milijona evrov izgube iz poslovanja. Razmere so slabe zlasti v tovornem prometu, kjer so železnice zaradi 30-odstotnega zmanjšanja transportnih prihodkov v primerjavi s preteklim letom izkazale čisto izgubo v višini 31,9 milijona evrov.

Nadzorniki SŽ so zato upravo zadolžili, da ponovno analizira vse stroškovne postavke in predlagane ukrepe za znižanje stroškov upošteva tudi pri načrtu za leto 2010. Pahor je že po prvem obisku železnic napovedal, da bodo tako država kot lastnik kot vodstvo in sindikati družbe storili vse, da bodo železnice v prihodnjih letih strateška infrastrukturna prioriteta v Sloveniji. Da projekt uspe, pa je potrebna jasna vizija, v njej pa jasno določeni cilji, finance, roki in odgovornost.

Visoki stroški dela

Povprečna plača, v katero so zajeti vsi dodatki za prerazporeditev delovnega časa, znaša 1494 evrov bruto (povprečno okoli 1000 evrov neto). Brez upoštevanja 221 zaposlenih z individualnimi pogodbami je povprečna plača 1374 evrov bruto.

SŽ trenutno zaposlujejo 7797 delavcev, na ravni skupine pa 10.046 delavcev. Po besedah direktorja Mirka Zorenča za kadrovsko področje, se število zaposlenih zmanjšuje – samo od januarja letos se je zmanjšalo za okoli 230.