Nekdanji delavci Planike naj bi po kolektivni pogodbi in sklepu upniškega odbora do konca leta dobili še tretji del odpravnine. Vendar se je stečajni upravitelj Andrej Marinc odločil, da bo skladno z zakonom, ki predvideva manjše izplačilo odpravnine od kolektivne pogodbe, izplačal le odpravnino v višini dveh in ne treh bruto plač. Predsednica Planikinega sindikata Jelica Kostadinova in delavci pa zahtevajo izplačilo celotne odpravnine.
"Ves zaplet je nastal zaradi različnega tolmačenja, na kateri osnovi naj se delavcem izplača odpravnina, na osnovi kolektivne pogodbe ali na osnovi zakona," je pojasnil Marinc. Pri tem velja, da je kolektivna pogodba za delavce bolj ugodna, saj predvideva odpravnino v višini treh bruto plač, zakon pa le v višini dveh. Ker gre za odpravnino 684 delavcev, kolikor jih je bilo na dan začetka stečaja, 22. novembra lani, zaposlenih v Planiki, je razlika v višini odpravnine za stečajno maso kar visoka, in sicer približno 111 milijonov tolarjev.
"Stečajni upravitelj je vse od začetka stečaja zatrjeval, da bodo odpravnine izplačane v skladu s kolektivno pogodbo. To je sklenil tudi upniški odbor na svoji tretji seji 23. septembra," pravi Kostadinova, ki je ogorčena, da želi stečajni upravitelj varčevati in povečevati stečajno maso na račun delavcev. Skupaj z delavci se počuti izigrano zaradi odločitve Marinca, ki bi moral pred dvema tednom začeti izplačevati še preostali del odpravnine, a tega ni storil.
Marinc se je namreč odločil, da bo ravnal v skladu z zakonom in je zato prepričan, da je z odpravnino v višini dveh bruto plač že zadostil pravicam delavcev. Če bo na podlagi tožb, ki so jih nekateri delavci že vložili, sodišče razsodilo, da bi morali delavci prejeti višjo odpravnino, pa bo takšen sklep sodišča upošteval in takoj izplačal še preostanek. Sam namreč meni, da je takšna rešitev, da sodišče najprej reši dilemo, boljša, kot pa da bi delavcem izplačal odpravnino v višini treh plač, nato pa zaradi drugačnega sklepa sodišča od njih tretjo plačo terjal nazaj.
Mazalin: Pravne dileme ni
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Boris Mazalin je na drugi strani prepričan, da v tem primeru sploh ni nikakršne pravne dileme. "Glede na to, da upniški odbor sprejema kolektivno pogodbo, je ta kot pravni akti nad zakonom. Zakon z minimalnimi pravicami delavcev pride v poštev le v primerih, ko ni kolektivne pogodbe," je pojasnil.
Kostadinova se je po zaščito pravic delavcev v času božičnih praznikov obrnila tudi že na predsednika republike Janeza Drnovška in predsednika vlade Janeza Janšo, ki ju je pozvala, naj državni vrh zagotovi, da bodo delavci dobili zasluženo odpravnino. "Če pravicam delavcev ne bo zadoščeno doma, bo za kršitev izvedela Evropa," je nadaljnje korake v boju za odpravnine še opredelila Kostadinova.
