Davčna afera pretresa Nemčijo

V Münchnu in Frankfurtu so danes potekale nove preiskave v sklopu največje afere utaje davkov v Nemčiji. Po napovedi medijev naj bi samo v tem tednu načrtovanih 125 preiskav. V davčno afero naj bi bilo po zadnjih podatkih vpletenih preko tisoč oseb, šlo pa naj bi za utaje v skupni višini celo do štirih milijard evrov.

Davke naj bi osumljeni utajevali preko računov v alpski kneževini Liechtenstein, ki velja za davčno oazo. Denar naj bi vlagali v skladih, registriranih v Liechtensteinu, ki naj bi jih ustanavljali zgolj za namene utaje davkov.

Münchensko državno tožilstvo je preiskave v bavarski prestolnici že potrdilo, izvedlo pa naj bi jih bochumsko državno tožilstvo v navezi z davčnimi preiskovalci. Spletna izdaja dnevnika Handelsblatt je medtem poročala, da so tudi na območju Frankfurta preiskali več zasebnih domov in poslovnih prostorov. Pri preiskavah naj bi šlo za bogate, vendar ne preveč javno izpostavljene osebe.

Na afero so mediji postali pozorni potem ko so v četrtek preiskovalci izvedli preiskavo pri direktorju podjetja Deutsche Post Klausu Zumwinklu, ki je eden najuglednejših nemških gospodarstvenikov in med drugim tudi član nadzornih svetov podjetij Postbank, Lufthansa in Deutsche Telekom. Po besedah tožilstva je osumljen utaje davkov v višini milijona evrov. Zumwinkel je v petek po 18 letih na čelu podjetja že podal odpoved, odstopil pa je tudi z mesta člana nadzornega sveta družbe Deutsche Telekom.

Po besedah bochumskega državnega tožilca Bernda Bieniosseka, ki je postal osrednji lik preiskave, naj v preiskavo poleg Zumwinkla ne bi bil vpleten noben drug direktor kakšnega od osrednjih nemških podjetij, ki kotirajo v indeksu Dax na frankfurtski borzi.

Medtem ko parlamentarne stranke preiskavo podpirajo, pa se v opozicijskih zelenih in liberalcih (FDP) sprašujejo o skladnosti delovanja nemške obveščevalne službe (BND) z veljavnimi zakonskimi predpisi v tem primeru. BND naj bi namreč po poročanju nemških medijev nekdanjemu uslužbencu največje liechtensteinske banke LGT plačala med 4,2 in pet milijonov evrov za DVD s seznamom okoli 750 oseb, ki so denar naložili v fundacijah pod upravljanjem LGT, ter z napotki banki za najboljši način prenosa finančnih sredstev. LGT trdi, da so ji podatke ukradli.

Po nemški zakonodaji namreč BND kot zvezni organ ni pristojna za preiskave davčnih utaj, saj gre za pristojnost zveznih dežel. Opozicija zato poziva k preiskavi, s katero bi ugotovili, ali je BND delovala zgolj kot posrednik za tožilstvo, ali je v zadevi igrala aktivno vlogo. Koalicijski socialdemokrati (SPD) in krščanski demokrati (CDU) se medtem zavzemajo za poostritev zakonodaje na področju davčnih deliktov.

Na afero se je sicer odzvala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Že v petek je poudarila, da si ni nikoli predstavljala, da bi lahko šlo za škandal tovrstnih razsežnosti. Dejala je tudi, da je "družbena solidarnost podjetij osnoven predpogoj za delovanje tržnega gospodarstva." Finančni minister Peer Steinbruck (SPD) se medtem boji "moralne škode", ki bi jo utegnila povzročiti afera.