Cameron: Kriza evroobmočja je grožnja svetovnemu gospodarstvu

V Manchestru na severozahodu Anglije, kjer se je začel kongres vladajočih britanskih konservativcev pod vodstvom premierja Davida Camerona, se je po podatkih policije zbralo 35.000 ljudi na protestih proti varčevalnim ukrepom vlade. Protest je organizirala konfederacija britanskih sindikatov Kongres sindikatov (TUC) s pozivom k alternativi – "delovnim mestom, rasti, pravici".

Kot so poudarili, želijo s protestom pokazati nasprotovanje "katastrofalni vladni politiki zamrzovanja in zniževanja plač ter napada na javni sektor, s katero povečuje nezaposlenost, zmanjšuje življenjski standard in vodi v stagnacijo".

Protesta se udeležujejo javni uslužbenci in zaposleni v zasebnem sektorju ter levičarski aktivisti, ki nosijo napise "Združite se in borite". Ko so šli mimo konferenčnega centra, kjer poteka kongres konservativne stranke, pa so vzklikali: "David Cameron na kolo, zahtevamo splošno stavko!"

V sporočilu protestnikom je zunanji minister William Hague poudaril, da denar, ki jim ga je obljubila prejšnja laburistična vlada, ni nikoli obstajal in da so jim zato oni morali povedati resnico. Ob tem je kot neodgovorno izpostavil, da bi velik dolg pustili naslednji generaciji, namesto da bi se z njim soočili.

Vlada, v kateri so konservativci in liberalni demokrati, je lani uvedla strog varčevalni načrt, s katerim želi do leta 2015 zmanjšati velik proračunski primanjkljaj. V okviru načrta je uvedla pokojninsko reformo v javnem sektorju, ki predvideva v štirih letih zmanjšanje javnega sektorja za 300.000 delovnih mest.

Ključna tema kongresa konservativec bo sicer prav domače gospodarstvo, ponedeljkov govor finančnega ministra Georgea Osborna pa naj bi bil prav tako pomemben kot Cameronov v sredo. Eno od žgočih gospodarskih vprašanj, ki trenutno povzroča delitve v koaliciji, je 50-odstotni davek na dohodek, višji od 150.000 funtov oziroma 170.000 evrov, ki ga trenutno preučuje ministrstvo za finance.

Kriza, ki pretresa tudi območje evra, pa je v strankarskih vrstah okrepila kritike s strani najbolj vnetih evroskeptikov in s tem oživila stare delitve v stranki. Po mnenju nekaterih konservativcev bi tako lahko trenutna kriza pomenila priložnost za vrnitev nekaterih pooblastil z Bruslja na London.

Cameron je pred kongresom v pogovoru za britansko mrežo BBC posvaril, da bi bilo za Veliko Britanijo zelo slabo, če bi evrocona razpadla.

Finančna in gospodarska kriza v evroobmočju namreč po njegovem mnenju ne predstavlja grožnje samo državam članicam EU, pač pa tudi svetovnemu gospodarstvu. Evropski voditelji morajo ukrepati hitro in odločno, je pozval.

Britanska vlada ima po njegovih besedah načrt, kaj je treba storiti za izhod iz krize in ga je že predstavila evropskim partnerjem in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Kot pravi, morajo evropski voditelji okrepiti finančne mehanizme, zagotoviti večji prispevek IMF in se odločno spoprijeti z visoko ravnijo državnih dolgov. "V naslednjih nekaj tednih je treba sprejeti ukrepe, ki bodo okrepili evropske banke, s čimer se bo rešil problem dolgov. Pred dolgoročnimi ukrepi in načrti, kot je enoten sistem davka, morajo biti najprej sprejeti nujni ukrepi,“ je dejal.

V luči iskanja rešitev za izhod iz krize se bosta sicer ta teden spet sestala francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel. Francija in Nemčija sta namreč močno zainteresirani, da bi Grčija splavala iz hude dolžniške krize, ki bi lahko ogrozila stabilnost območje evra. Tako francoske kot nemške banke, ki so močno izpostavljene grškemu dolgu, se v primeru bankrota Grčije bojijo, da bi morale odpisati dolgove in bi s tem utrpele hude izgube.