"Božiček bi moral vsakemu nekaj dati"

Izvršni sekretar za ekonomsko področje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Ladislav Rožič je dejal, da so razna izplačila v večini uglednih slovenskih podjetij že utečena praksa, ki odraža urejene odnose med zaposlenimi in vodstvi podjetij. "Najbolj poznana izplačila so božičnica, 13. plača, bolj redko videna, a vendar že izplačana je pa 14. plača,“ je dejal in dodal, da so taka izplačila zelo pomembna, saj krepijo pripadnost zaposlenih v podjetjih in spodbujajo prizadevnost zaposlenih.

Največji delež izplačanih 13. plač je bil v dejavnosti oskrbe z električno energijo, najmanjši pa med delavci v trgovinah. 13. plače sicer iz leta v leto izplačuje več podjetij.

Predsednik ZSSS Dušan Smolič je dejal, da se dajanje 13. plače ni začelo zaradi nekih socialnih, humanitarnih razlogov, ampak so z njo začeli ravno kapitalisti. Pozivajo, da delodajalci izplačujejo še naprej in več kot do sedaj, saj trenutne razmere to dopuščajo. "V tistih podjetjih, kjer je kriza, tega ni niti za pričakovati, a v mnogih podjetjih ni izgube, produktivnost je visoka, poslovni rezultati so tukaj in zagotovo morajo biti tega delavci deležni,“ je dodal.

Če damo na tehtnico, kaj je bolje za delavca, Semolič pravi, da je to nedvomno 13. plača. "Praviloma so božičnice tudi majhne, nižje,“ je dejal, "in kar se tiče samih številk, so 13. plače za delavca boljše. Vsak evro, ki pride, je glede na stanje večine delavstva, dobrodošel,“ je dodal, idealno pa bi bilo, da bi delavci dobivali obe vrsti izplačil.

Kaj je 13. plača in kaj božičnica?

Kolektivne pogodbe dejavnosti opredeljujejo 13. plačo kot tisti del plače, ki se izplača na podlagi uspešnosti poslovanja. Prav tako se kot plača upošteva v predračun pokojninske osnove, na 13. plačo se obračuna akontacija dohodnine, prispevki za socialno varnost in davki na izplačane plače. Rožič poudarja, da je 13. plača lahko izplačana le v denarni obliki.

Božičnica pa je praviloma nagrada zaposlenim in je po Rožičevih besedah diskrecijska pravica delodajalca. Ker se razume kot nagrada, se zaposlenim ne všteva v pokojninsko osnovo, temveč se obravnava kot drugi prejemek. Pri teh prejemkih se ne obračunava in plača davek na izplačane plače.

Delodajalci opozarjajo na gospodarsko situacijo

Združenje delodajalcev Slovenije je v izjavi za javnost zapisalo, da je slovensko gospodarstvo je pred velikimi izzivi. Napovedi glavnih ekonomskih inštitutov kažejo na nadaljnje poslabšanje naslednje leto, ko naj bi v Sloveniji zabeležili okrog 3 odstotno gospodarsko rast. "V tem trenutku pa je težko razpravljati o izplačilu letošnjih 13. plač, saj se podjetja soočajo z likvidnostnimi težavami, s prerazporejanjem delovnega časa in iskanjem ostalih notranjih rezerv, da bi zadržali svoj položaj na trgih, in preprečili prevelike in prehitre izgube delovnih mest,“ so zapisali.

Poudarjajo pa, da bo položaj bistveno različen po panogah, saj je obseg krize različen. Dodajajo, da smo lahko nekoliko bolj optimistični v storitvenem sektorju kot predelovalni industriji.

Sindikati in upokojenci za tesnejše sodelovanje

Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se je sicer z vodstvom Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) dogovorilo za večje in bolj koordinirano sodelovanje. Oboji se namreč strinjajo, da je potrebno posebno skrb nameniti tistim upokojencem in delavcem, ki so socialno najbolj ogroženi.

Vodstvi naj bi se tako "uskladili o nujnem dvigu minimalnih plač in pokojnin, vzdrževanju ustreznega razmerja med plačami in pokojninami ter zagotovitvi ustreznih pokojnin delavcem z nizkimi dohodki".

Po Semoličevih besedah so največ pozornosti namenili upokojencem z najnižjimi pokojninami in delavcem z minimalnimi plačami ter soglašali, da je treba narediti vse za dvig teh plač oziroma pokojnin.

Pri tem naj bi izhajali iz stališča, da gre vendarle za neko medsebojno povezanost usod delavcev in upokojencev ter da je treba okrepiti medgeneracijsko solidarnost. "Če gre delavcem dobro, se takoj pozna tudi upokojencem," je še izpostavil Semolič.

Dogovorili so se tudi "za ustanovitev koordinacijskega telesa, ki se bo sestajalo vsak mesec, in delovne skupine, ki bosta oblikovali skupno socialno in zdravstveno politiko obeh organizacij".

Današnjega sestanka so se udeležili predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak, podpredsednik Aldo Ternovec in svetovalec predsednice Mirko Miklavčič ter predsednik ZSSS.