Logističnemu holdingu slabo kaže

Za oblikovanje logističnega holdinga je po besedah ministra za promet Patricka Vlačiča ključno soglasje vseh deležnikov. Kot dodaja, bodo po današnji konferenci o holdingu sledila še zadnja posvetovanja, če bo to potrebno, nato pa se bo vlada v roku do treh mesecev odločila o usodi povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope.

Po drugi konferenci o zamisli Nemca Hartmuta Mehdorna o oblikovanju logističnega holdinga, na kateri so bili predstavljeni ekonomski in pravni vidiki projekta, bo sledilo posvetovanje z upravami, nadzornimi sveti in sindikati vseh treh družb, če se bo to izkazalo kot potrebno, je novinarjem po konferenci na Brdu pri Kranju zatrdil Vlačič.

"Trudili smo se, da je bil proces odprt, iskren," je dejal prometni minister, ki se mu zdi ideja o oblikovanju logističnega holdinga dobra. Ob tem je pojasnil, da vlada glede projekta ne bo silila z glavo skozi zid. "Ko bodo opravljeni zadnji razgovori, bo odločitev, ki jo bomo sprejeli v roku do treh mesecev, jasna," je dejal Vlačič.

Pahor je spomnil, da je zamisel Nemca Hartmuta Mehdorna o oblikovanju logističnega holdinga na prvi konferenci septembra lani naletela na številne dvome in ugovore. Zatrdil je, da vlada ne želi vsiliti neke začasne rešitve. Temeljna domena zamisli je po Pahorjevih besedah konkurenčnost v širšem geografskem prostoru, ki omogoča razvoj Luke Koper ter hiter in učinkovit prevoz blaga. Predsednik vlade je znova zavrnil največkrat izražen pomislek o oblikovanju holdinga, in sicer da bi se v primeru povezovanja denar iz Luke Koper in drugih subjektov stekal v Slovenske železnice. "Pri tej zamisli ne gre za to," je poudaril in spomnil, da so železnice že krenile po poti sanacije.

Mehdorn je pri projektu oblikovanja logističnega holdinga doslej s slovensko vlado sodeloval brez plačila, tako je bilo tudi dogovorjeno, zagotavlja Vlačič. To je novinarjem potrdil tudi Mehdorn, ki je pojasnil, da pričakuje plačilo le za svoje potne stroške in stroške podpore, ki sta mu jo za pripravo določenih dokumentov in analiz nudila dva svetovalca iz družbe Roland Berger. Mehdorn točnega zneska ne pozna in ni obveščen o tem, da bi bili računi že izstavljeni. Tako v premierovem kabinetu kot na prometnem ministrstvu in Slovenskih železnicah pa računa, kot zatrjujejo, niso prejeli. Ob tem pa poudarjajo, da so bili in bodo vsi stroški, povezani s predlogom o slovenskem logističnem holdingu vedno transparentni.

Mehdornovo nadaljnje sodelovanje s slovensko vlado bo odvisno od odločitve o podpori ali nepodpori projektu. Sam še vedno meni, da je ideja o oblikovanju holdinga pravilna; logistični trg se je namreč, kot je dejal, spremenil in Slovenija potrebuje moderne projekte. Mehdorn sicer razume zaskrbljenost deležnikov, a poudarja potrebo po fleksibilnosti.

Če bodo logistični holding oblikovali, bo to po Mehdornovih besedah priložnost za povečanjem tržnega deleža, za pridobitev novih in večjih strank, za večjo konkurenčnost. "Za slovensko logistično industrijo bi bilo pametno, da bi se odločila za holding," je poudaril. Na novinarsko vprašanje, ali bi morebitna odločitev vlade proti holdingu zanj pomenila osebni neuspeh, pa je Mehdorn odgovoril: "Jaz samo svetujem premieru Borutu Pahorju in ministru Vlačiču, odgovornost pa je na vladi. Če do oblikovanja holdinga ne bo prišlo, bomo še vedno prijatelji." Mehdorn sicer, kot je pojasnil, pri podobnih projektih sodeluje tudi v Rusiji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Kot je poudaril, na Hrvaškem ni angažiran.

Radovan Žerjav poziva vlado, naj ne ustanovi logističnega holdinga

Vodja SLS pričakuje, da se bo vlada ob ustavitvi projekta logističnega holdinga takoj posvetila samemu prestrukturiranju Slovenskih železnic, saj se težave železnic in na splošno slovenskega gospodarstva medtem le nabirajo. Za izboljšanje poslovanja Slovenskih železnic Žerjav predlaga razdružitev na dva dela - na infrastrukturo in promet.

Za izboljšanje poslovnega sodelovanja med Slovenskimi železnicami, Intereuropo in Luko Koper po njegovem mnenju ni potreben logistični holding, saj se to lahko zagotovi na druge načine.

Žerjav ob tem tudi opozarja, da država kot lastnik v tem trenutku težko zagotavlja kapitalsko ustreznost v družbah v večinski državni lasti, kot je to v primeru Nove Ljubljanske banke, zato bi takšnemu tveganju lahko bil izpostavljen tudi logistični holding kot celota, čemur pa ne gre izpostavljati posameznih družb, ki tega tveganja trenutno nimajo.