Španija bo zaprosila za največ sto milijard evrov pomoči

Španska vlada bo evroskupino prosila za pomoč pri reševanju bančnega sektorja, je danes na novinarski konferenci v Madridu po telekonferenci s finančnimi ministri članic evroobmočja sporočil španski gospodarski minister Luis De Guindos. Ministri so se namreč dogovorili, da bo Španija pomoč dobila.

De Guindos je povedal, da si španska vlada želi pomagati pri povrnitvi zaupanja v evro in da ostale članice evroobmočja podpirajo njihove reforme. Ena ključnih reform je tudi reforma finančnega sistema, revizije, ki bodo med drugim pokazale, koliko denarja je potrebnega za reševanje bank, pa bodo znane v tem mesecu, je dodal.

Prepričan je, da so španske potrebe po dodatnem kapitalu obvladljive, hkrati pa dodaja, da bo znesek, za katerega bo Španija zaprosila, znan po objavi revizijskih poročil. Zgornja meja pa je po njegovih besedah 100 milijard evrov. Pred tem so iz Madrida sporočili, da naj bi te ocene prejeli v 10 do 14 dneh. Minister pa je potrdil, da bo sanacijo vodil španski sklad za sanacijo bank FROB. Pojasnil je, da dodatnega kapitala ne potrebujejo vse španske banke, prav revizije pa naj bi pokazale, katere ga potrebujejo in koliko.

Zatrdil je, da bo pomoč, ki jo bo Španija dobila, ugodno posojilo. To bo po njegovih besedah zadostovalo za pomiritev vseh dvomov in bo namenjeno le najbolj šibkim delom finančnega sistema, podrobnosti pa naj bi dogovorili v naslednjih dneh. Pojasnil je, da ne bo nobenih makroekonomskih pogojevanj pomoči, hkrati pa ne bo pomoč zahtevala nobenih gospodarskih ali davčnih reform. Omenil je, da je Španija že sprejela več varčevalnih paketov, za seboj pa ima že tudi pokojninsko reformo in reformo trga dela. Vloga Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je po besedah de Guindosa zgolj svetovalna.

Direktorica IMF Christine Lagarde pa je za tem povedala, da je njena organizacija pripravljena pomagati pri implementaciji in nadziranju dokapitalizacije španskega bančnega sistema. Dodala je, da je ocena, da Španija dobi do 100 milijard evrov pomoči, skladna z ocenami IMF in bi morala biti zadostna.

Finančni ministri pozdravljajo odločitev

Finančni ministri evrskega območja so po dve uri in pol dolgi videokonferenci sporočili, da pozdravljajo odločitev španskih oblasti za prestrukturiranje finančnega sektorja in da bodo pozitivno odgovorili na prošnjo Madrida po pomoči, ki jo pričakujejo kmalu. Po uradni prošnji bo najprej svojo oceno podala Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko centralno banko, Evropsko bančno agencijo in IMF. Ti bodo tudi predlagali nabor ukrepov za sanacijo razmer v finančnem sektorju.

Evroskupina ocenjuje, da bo FROB lahko prejel sredstva in jih nato razdelil med bančne ustanove. Sporazum o pomoči pa bo podpisala španska vlada, ki bo prevzela tudi vso potrebno politično odgovornost. Finančni ministri območja evra so Španiji priznali, da je sprejela že številne varčevalne in reformne ukrepe, prav tako pa tudi nekatere ukrepe za kapitalsko okrepitev bank.

Ob tem so izrazili tudi prepričanje, da bo Španija spoštovala vse svoje javnofinančne in reformne zaveze, ki jih je dala v okviru EU, njen napredek pa bodo evropske institucije spremljale vzporedno s programom pomoči. Evroskupina je Španiji sicer nedavno že popustila pri njenih ciljih za uravnoteženje javnih financ.

Odzval se je tudi že ameriški finančni minister Timothy Geithner, ki je prav tako pozdravil odločitev španskih oblasti za dokapitalizacijo bančnega sistema, hkrati pa tudi držav evroobmočja, ki so ji ponudile pomoč. Evropske voditelje je tudi pozval, naj naredijo konkretne korake za oblikovanje finančne unije, ki je po njegovih besedah bistvena za odzivnost evroobmočja.

V Španiji čakajo na številke

Nekateri viri so namigovali, da bo Španija za evropsko pomoč prosila že danes, premier Mariano Rajoy pa vztraja, da bodo počakali na številke, ki jih bodo predložili ocenjevalci stanja španskega finančnega sistema. Šele ko bodo znane, bo vlada uradno prosila za pomoč, saj bodo te številke tudi pokazale, koliko denarja pravzaprav potrebujejo španske banke. Uradni Madrid naj bi bil pod močnimi pritiski iz Bruslja, češ da naj ukrepa še pred negotovostjo, ki jo lahko prinesejo volitve v Grčiji prihodnji teden. Ker so v Španiji že sprejeli stroge finančne reforme, naj kakšnih prav posebnih pogojev v zameno za pomoč Bruselj ne bi zahteval.

IMF ocenjuje, da španske banke potrebujejo finančno injekcijo v višini vsaj 40 milijard evrov. Kot so še dodali na IMF, so stresni testi pokazali, da je finančni sektor v tej državi sicer deloval, a je bil ranljiv.

Moody's opozarja na znižanje bonitetnih ocen

Zaostrovanje razmer v španskem in grškem gospodarstvu bi lahko vodilo do znižanja bonitetnih ocen več držav z evrom, je opozorila bonitetna hiša Moody's. Med najbolj ogroženimi so bonitetne ocene Cipra, Portugalske, Irske, Italije in Španije, pod vprašajem pa je tudi nadaljnji obstoj evra. Trenutno je bonitetna ocena Španije pri A3 z negativnimi obeti. V bonitetni hiši poudarjajo, da so težave španskega bančnega sektorja specifične in najverjetneje ne bodo vir okužbe ostalih držav z evrom, "razen Italije, ki je prav tako vse bolj odvisna od financiranja ECB prek svojih bank".

Nasprotno pa velja za možnost izstopa Grčije iz območja z evrom. Če bi se to tveganje okrepilo, bi lahko vodilo do dodatnih pritiskov na bonitetne ocene več držav v regiji. "Grški izstop iz območja evra bi vodil do občutnih izgub vlagateljev v grške dolžniške papirje, tako neposrednih kot tudi posrednih. Lahko bi predstavljal tudi grožnjo nadaljnjemu obstoju evra," menijo pri Moody'su.

Sicer pa so v prvi vrsti za znižanje bonitetne ocene, če Grčija zapusti območje z evrom, Ciper (trenutna bonitetna ocena Ba1, obeti negativni), Portugalska (Ba3, obeti negativni), Irska (Ba1, obeti negativni), Italija (A3, obeti negativni) ter Španija. Hkrati pa bi izstop države, ki bi lahko po ocenah Moody'sa zamajal obstoj evra, ogrozil tudi bonitetne ocene drugih držav, "vključno s tistimi z bonitetno oceno Aaa".

Pred krizo v Evropi svari tudi Obama

Sinoči se je na evropsko krizo odzval tudi ameriški predsednik Barack Obama. Opozoril je, da nov strah pred recesijo v Evropi predstavlja nevarnost za okrevanje ameršikega gospodarstva, hkrati pa je kongres pozval, naj sprejme ukrepe, ki bodo omogočili odpiranje novih delovnih mest.

"Z odločno akcijo se bo hitreje povrnilo zaupanje v trge, manjše pa bodo tudi izgube. Če se bodo Grki odločili, da ostanejo v evroobmočju, bodo potrebovali pomoč Evrope, če pa se odločijo, da evro opustijo, bodo njihove težave še večje," je poudaril. Poleg tega je kot razlog za slabo okrevanje ameriškega gospodarstva večkrat izpostavil prav evropsko krizo, hkrati pa je obtožil tudi republikanske predstavnike v kongresu. Ti namreč blokirajo njegove predloge za povečanje zaposlenosti, ki zahtevajo še večje zadolževanje in predlagajo nižjo javno potrošnjo.