Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je dejal, da se še ni odločil za tožbo zoper državo zaradi domnevnega blatenja dobrega imena. Zadeve bo spremljal še naprej in se odločil o nadaljnjih korakih. Nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot pa postopka zoper njega ni želel komentirati.
Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je 19. julija lani zoper devet fizičnih in šest pravnih oseb vložila neposredno obtožnico zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in goljufije.
Ljubljansko okrožno sodišče pa je prejšnji teden odločilo, da ugodi ugovorom zoper neposredno obtožnico v primeru domnevnega oškodovanja Pivovarne Laško in njenih hčerinskih družb pri lastninjenju družbe. Med obtoženimi sta bila tudi Šrot in Bavčar.
O neposredni obtožnici je odločeno, in sicer je po ugovornem postopku sodišče naložilo tožilstvu vložitev zahteve za preiskavo.
Brezigar: Obtožnica ni pomanjkljiva
Na Generalnem državnem tožilstvu so se odzvali na trditve nekaterih medijev, da je sodišče neposredno obtožnico zoper devet fizičnih in šest pravnih oseb zaradi domnevnega oškodovanja Pivovarne Laško pri njenem lastninjenju zavrnilo zaradi napak in pomanjkljivosti. Kot je povedala generalna državna tožilka Barbara Brezigar, se je tožilec za neposredno obtožnico odločil, ker je presodil, da ima dovolj kakovostnih dokazov in zato, da bi postopek potekal hitreje. Zunajsodni senat na sodišču pa je odločil drugače in tožilstvu naložil dodatne preiskave. Kot je dejala, je sodišče tudi samo ugotovilo, da gre za utemeljen sum za očitana kazniva dejanja, vendar je presodilo, da bi bilo dobro zaslišati še nekaj prič in izvedencev.
Tožilec Jože Kozina, ki zadevo vodi, pa je dejal, da je obtožnica plod dveletnega dela, pri katerem so sodelovali kriminalisti, tožilci in preiskovalni sodnik. Junija 2010 pa je ocenil, da so zbrali dovolj dokazov, zato so vložili neposredni obtožni predlog.
Tožilec je še dejal, da so bila po njihovem mnenju pri lastninjenju Istrabenza in Pivovarne Laško storjena kazniva dejanja, obramba pa meni, da to, kar tožilstvo obtoženim očita, sploh ni kaznivo dejanje. Če bodo zadeve na sodišču padle, pa tožilstvo več ne bo preganjalo tovrstnih zadev, saj se bo s tem vzpostavila sodna praksa, da lastninjenje podjetja s finančno asistenco istega podjetja ni kaznivo dejanje.
Skupina tožilcev je pojasnila, da gre v zadevi "za oškodovanje Pivovarne Laško in njenih hčerinskih družb, ki so bile zlorabljene za koncentracijo lastništva obdolženca v skupini Pivovarne Laško in ki jo je izvajal prek povezanih družb Infond Holdinga". Tožilstvo trdi, da so bile Pivovarna Laško in njene hčerinske družbe oškodovane za 109 milijonov evrov.
Ključna nepravilnost naj bi se dogajala leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin (za 23 milijonov evrov), nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.