Če ne bo plina, bodo tožbe

Plinska kriza se je v teh dneh še poglobila, Rusija in Ukrajina pa nadaljujeta z medsebojnim obtoževanjem, katera je kriva, da se je dobava plina prek ukrajinskih plinovodov ustavila.

Brez plina že deveti dan

"Slovenija je že deveti dan brez dobav zemeljskega plina iz Ruske federacije. Uradnih informacij, kdaj bodo dobave spet vzpostavljene, še vedno ni," je dobavo plina za Slovenijo komentiral direktor družbe Geoplin Alojz Stana. "Kljub temu je oskrba z zemeljskim plinom stabilna in noben kupec ne prejema zmanjšanih količin," je dodal.

"Kljub številnim informacijam in pojasnilom, ki so bila javno dostopna in so napovedovala ponovno vzpostavitev dobav, imamo še vedno izredne razmere," je še povedal in dodal, da bi bilo kakršno koli napovedovanje, kdaj bo plin iz Rusije spet pritekel v Slovenijo, na podlagi obstoječih informacij "nemogoče in neverodostojno".

Barroso: Evropska podjetja bi morala ukrepati

Evropska podjetja bi morala pravno ukrepati proti Gazpromu in Naftogazu, če dobava ruskega plina preko Ukrajine v Evropo ne bo takoj vzpostavljena, je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Zelo kmalu bomo videli, ali gre za tehnične probleme ali preprosto ni politične volje za spoštovanje dogovora," je dodal. Ob tem je ponovil, da če je tako, Rusija in Ukrajina ne moreta biti več razumljeni kot zanesljivi partnerici za oskrbo z energijo.

Države 27-erice je pozval, naj usklajeno poiščejo alternativne načine za oskrbo z energijo in tranzit energije.

Predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek, pa je države članice pozval, naj premislijo o načrtih za vzpostavitev 120-dnevnih rezerv nafte in zemeljskega plina. Predlagal je tudi, naj bo gradnja plinovoda, ki bi Evropo oskrboval s kaspijskim zemeljskim plinom preko Turčije, prednostna naloga EU. Poleg tega je pozval k diverzifikaciji energetskih virov s poudarkom na več jedrske energije.

Odprli ali zaprli plinsko pipo?

Ruski energetski gigant Gazprom je v torek ukazal odprtje pretoka plina skozi Ukrajino do odjemalcev na Balkanu, v Turčiji in Moldaviji, ki jih je plinska kriza najhuje prizadela. Vendar pa se je znova zapletlo, plina ni bilo od nikoder.

Rusi za zastoj obtožujejo Ukrajino, ki da ni odprla svojih plinovodov. "To je v nasprotju z dogovori, podpisanimi v ponedeljek," je dejal predstavnik Gazproma Aleksander Medvedjev. Nasprotna stran odgovarja, da je kriva Rusija. Po plinovodih naj bi namreč spustila le 76,6 milijona kubičnih metrov dnevno, kar je v primerjavi s količinami, ki jih ponavadi pošilja v Evropo, zanemarljivo. Pritisk v ceveh naj bi bil zato tako nizek, da bi morala Ukrajina s plinovoda izklopiti svoje regije, če bi ga želela pošiljati naprej proti zahodu. Tega ne moremo storiti, je dejal prvi mož Naftogaza Oleh Dubina.

Danes pa je Gazprom sporočil, da je Ukrajina zavrnila prošnjo za tranzit okoli 100 milijonov kubičnih metrov plina na Balkan in Slovaško. V ukrajinskem Naftogazu tega niso zanikali, dejali pa so, da je Gazprom predlagal tranzitno pot, po kateri iz tehničnih razlogov prenos ne bi bil mogoč.

Ozadje energetske krize

Slovenija je bila o redukcijah dobave zemeljskega plina iz Rusije obveščena minuli torek, v sredo opolnoči pa se je znašla na seznamu držav, ki so v celoti ostale brez plina iz Rusije. V Geoplinu, ki slovenskim odjemalcem zagotavlja približno 95 odstotkov zemeljskega plina, so polno aktivirali preostale nabavne vire in uspelo jim je zagotoviti nemoteno oskrbo s plinom.

Rusija je z novim letom uradno zaradi neporavnanih dolgov prekinila dobavo plina Ukrajini, ta pa naj bi začela nedovoljeno jemati plin, ki ga Rusija prek ukrajinskega ozemlja pošilja v Evropo. Ukrajinci so sicer poravnali nekaj več kot poldrugo milijardo dolarjev od skupaj 2,1 milijarde dolarjev dolga, vendar ne želijo plačati zamudnih obresti v višini 600 milijonov dolarjev. V Gazpromu pa so napovedali, da brez poplačil teh obresti ne bodo znova odprli 'pipe' Ukrajini.