Bajuk ne pričakuje težav

Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je danes na Dunaju dejal, da na poti Slovenije v evroobmočje 1. januarja 2007 ne pričakuje težav, ne s strani Evropske komisije in Evropske centralne banke, kot tudi ne pri izpolnjevanju kriterijev za uvedbo evra. Tudi pri najzahtevnejšem inflacijskem merilu so podatki ugodni, je povedal Bajuk ob robu neformalnega zasedanja finančnih ministrov Evropske unije.

"Marčna inflacija je po harmoniziranem indeksu na ravni 2,3 odstotka, kar je 0,2 točke nižje od pričakovane referenčne vrednosti. To je zelo dober podatek," je bil zadovoljen minister. Poleg tega ne beležimo negativnega vpliva dvojnega označevanja cen na inflacijo - nekateri so se bali, da bodo trgovci začeli z dvigom cen, a sistem deluje, je dejal minister in zatrdil še, da vse projekcije glede inflacije kažejo, da bo tudi v prihodnje ostala pod referenčno ravnijo.

Podatki za marec so sicer zadnji, ki jih bosta komisija in ECB še lahko upoštevali v pripravi konvergenčnih poročil o pripravljenosti Slovenije na uvedbo evra, objava katerih je napovedana v obdobju od 15. do 19. maja. Politični dogovor o širitvi evroobmočja bo na tej podlagi sprejet na vrhu EU 15. in 16. junija, vse pravne podlage pa na zasedanju finančnih ministrov 11. julija.

Minister je sicer priznal, da eno skrb le ima, to pa so cene nafte in naftnih derivatov. "Problem v Sloveniji je, da je vpliv cen nafte na inflacijo večji kod drugod. Če bo prišlo do nepričakovano visokega povišanja, bodo težave imele vse države, a pri nas bo to morda malo več kot drugod. Veliko pa ne moremo narediti za njihovo obrzdanje: pri trošarinah smo že na najnižji sprejemljivi ravni," je dejal Bajuk.

Nasprotno pa minister ni zaskrbljen glede poteka praktičnih priprav na uvedbo skupne evropske valute, ki zajema vse, od kovanja denarja, do prilagoditve bankomatov. Praktične priprave tečejo v skladu z načrti, je dejal in še dodal, da bo finančno ministrstvo skupaj z Banko Slovenije za sredo maja na to temo pripravilo poročilo državnemu zboru.

Slovenija pa bo, kot vse kaže, edina nova članica EU, ki bo 1. januarja prihodnje leto vstopila v evroobmočje. Estonija se je takšnim načrtom že odpovedala, Litva pa še ne, čeprav ima velike težave z izpolnjevanjem inflacijskega kriterija. Finančni ministri evroskupine ter ECB sta ju zato na Dunaju opozorila, da bo ocenjevanje izpolnitve meril "strogo", pomembna pa bo tudi vzdržnost izpolnjevanja.

EU potrdila odločenost zgraditi notranji trg

Finančni ministri Evropske unije so v sklepu dvodnevnega neformalnega zasedanja na Dunaju potrdili odločenost čimprej dokončati izgradnjo notranjega trga. "Naraščajoča konkurenca na podlagi globalizacije terja dokončanje izgradnje notranjega trga. Protekcionizem pa bo probleme Evrope le še povečal," je poudaril predsedujoči, avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser.

Njegovo mnenje je v obeh točkah delil tudi slovenski minister Bajuk. "Kratkoročno protekcionizem lahko prinese določene koristi, a dolgoročno je to nevaren pristop," je tako poudaril ter trdno verjel, da do pojava protekcionizma v Sloveniji ne prihaja. "Tudi pri privatizaciji bančnega sistema ne," je dejal in razložil, da je privatizacija bank povezana "s popolnoma drugačnim vprašanjem odgovornosti države za stabilnost bančnega sistema".

Za izgradnjo notranjega trga pa se je minister zavzel, saj je za konkurenčnost in razvoj podjetništva nujna: "Regulacija v Evropi je pretežka," je bil prepričan. A uvedbe enotne osnove za davek na dohodek pravnih oseb, o kateri je bilo govora na zasedanju, minister kljub temu ne vidi kot enega od korakov.

"To ni prva točka, ki se je moramo lotiti, če želimo doseči, da se bo uresničil koncept enotnega trga, ne samo na področju storitev, ki ima svoje težave in bo terjalo veliko politično volje, ampak tudi na tradicionalnih trgih," je bil zadržan do idej na to temo. Slovenija pri tem sicer ni osamljena, čeprav je za verjetno več držav kot proti.

Odnos je vsaj na načelni ravni obraten pri problemu protekcionizma, val katerega preveva nekatere članice, predvsem Francijo, Španijo in Poljsko. A pričkanjem na to temo, ki je v preteklih tednih med članicami povzročila precej hude krvi, so se ministri na Dunaju vendarle izognili. Namesto tega so prisluhnili mnenju šefov treh velikih evropskih podjetij, katerih sporočila so bila zelo jasna.

"Evropa je še vedno dober kraj za investicije, toda vlade morajo nehati s ščitenjem delovnih mest, katerih rezultat so izdelki, ki jih nihče noče. Vlaganja je treba usmeriti v prihodnost, v izdelke prihodnosti," jim je dejal šef Nestleja Peter Brabeck-Lemathe. Menil je tudi, da se Evropa ne sme bati globalizacije, saj ima od nje koristi, mora pa jo bolje razložiti ljudem.

Z njim se je strinjal tudi šef Telefonice Cesar Alierta, nato pa poudaril nujnost, da Evropa zgradi enotni trg s prostim pretokom blaga, kapitala, storitev in ljudi. Podjetja morajo imeti priložnost delati na dereguliranem trgu, je nadaljeval. "Regulacija je stvar preteklosti, pogledati je treba v prihodnost," je mnenje delil še s šefom Volkswagna Berndom Pischetsriderjem.

Razumeli smo sporočilo, je ob njihovem nastopu zatrdil Grasser. "Globalizacija je za Evropo koristna, saj ustvarja delovna mesta in nove priložnosti. Treba pa jo je dobro razložiti - naš cilj mora biti zaščititi ljudi, ne delovna mesta," je tudi dejal avstrijski minister.

EU ne rabi izvedenskega telesa

Kljub temu pa med ministri na Dunaju ni naletela na ugoden odziv ideja britanskega finančnega ministra Gordona Browna, ki se je zavzel za oblikovanje neodvisnega izvedenskega telesa, ki bi se ukvarjalo z izboljšanjem konkurenčnosti povezave in preprečevanjem protekcionizma.

Evropska komisija že ima zelo učinkovite strokovnjake na generalni direkciji za konkurenco, je dejal evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Joaquin Almunia, medtem ko je francoski finančni minister Thierry Breton ocenil, da je oblikovanje še ene ravni nadzora nesmiselno, saj bi šlo le za povečevanje administracije.