Ruska ustavitev izgradnje plinovoda Južni tok bo imela pomembne geopolitične in gospodarske posledice, ki se bodo pokazale skozi čas, meni politični analitik Klemen Grošelj. Za Slovenijo ponedeljkova odločitev Moskve pomeni, da ne bo na eni najpomembnejših plinovodnih poti, energetsko unijo pa čakajo pomembni izzivi.

Kot je pojasnil, se bo v primeru, da bo Rusija razširila Modri tok iz Rusije v Turčijo v t.i. Črnomorski tok, zemeljski plin, ki bi prvotno tekel po Južnem toku, tudi preko Slovenije, preusmeril na Turčijo in od tam proti Grčiji. Tam bo določena količina zemeljskega plina, ki bo po relativno ugodnih cenah na voljo državam EU oz. jugovzhodni Evropi.

"Zanimivo bo, kako se bodo te države odločale – tako kot bo od njih zahtevala Evropska komisija ali glede na cenovne razmere," meni Grošelj. Dolgoročno pa bo po njegovem pomembno, da se bodo količine plina preusmerile v koridor proti Bližnjemu vzhodu, kar bo spremenilo tako geopolitično kot energetsko sliko Jugovzhodne Evrope. Če je bilo sprva mišljeno, da bo ključno vlogo igrala linija Bolgarija - Srbija - Madžarska - Slovenija - Avstrija - Italija, bo zdaj očitno glavni igralec postala Turčija z vsemi svoji nepredvidljivostmi, predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in politiko oddaljevanja od EU ter Zahoda na splošno.

Konkretno za Slovenijo pa odločitev Rusije, po besedah Grošlja pomeni, da ne bomo na eni najpomembnejših plinovodnih poti. Po njegovi oceni smo zamudili priložnost, da bi bili priklopljeni na pomembno mednarodno energetsko oz. tranzitno pot, ki bi nam v kriznih razmerah lahko dala boljši energetski občutek. Tako pa bomo odvisni od Turčije, ki bo postala pomembno plinsko vozlišče.

Glede odnosov med Moskvo in Brusljem pa se Grošlju zdi pomembno predvsem sporočilo Rusije, da če EU ruskega plina ne želi, potem ga Rusija ne bo ponujala in se bo preusmerila na druge trge, predvsem azijske.

"Kje bo Evropa dobila potrebne količine plina, bo pokazal čas," je dejal Grošelj. Kot je pojasnil, so poleg Rusije glavni dobavitelji zemeljskega plina Iran, Kaspijsko-kavkaški bazen in Srednja Azija. Pomemben je tudi Bližnji vzhod z utekočinjenim zemeljskim plinom iz Katarja in Savdske Arabije, vendar pa nas izkušnja Poljske uči, da so cene utekočinjenega zemeljskega plina visoke in uporaba ni ekonomsko upravičena.

Zunanji minister Karl Erjavec je izrazil obžalovanje, ker je bil ta projekt dobra poslovna priložnost za Slovenijo. "Ta projekt je izjemno drag (...) in vprašanje je, ali je v tem trenutku ta projekt tudi finančno realen," je menil in spomnil, da bi samo v Sloveniji projekt stal okoli milijardo evrov. "Zame je pomembno tudi to, da ni Slovenija tista, ki je npr. povzročila nerealizacijo tega projekta, na ruske odločitve pa ne moremo vplivati." Opozoril je sicer, da "imamo države podpisane sporazume" in da bodo preučili, kako naprej. Ni pa mogel povedati, ali bo morda Slovenija zahtevala kakšno odškodnino zaradi odpovedi projekta. Po njegovi oceni sicer Slovenija kot država v ta projekt ni vložila kakih bistvenih finančnih sredstev in ni utrpela večje škode.

Rusija uradnega obvestila še ni poslala

Rusija o odločitvi, da prekine dejavnosti na projektu plinovoda Južni tok, za zdaj Slovenije ni uradno obvestila, pravijo na infrastrukturnem ministrstvu, kjer sicer menijo, da takšna odločitev ruskega partnerja ne bo imela bistvenih posledic za slovenski del projekta. "Kot nam je znano, ključne odločitve oz. zaveze k investiciji v zvezi s projektom v delu, ki se dotika slovenskega ozemlja, še niso bile sprejete, prav tako projekt še ni imel potrebnih soglasij Evropske komisije, zato menimo, da takšna odločitev ruskega partnerja ne bo imela bistvenih posledic za slovenski del projekta," so poudarili.

Ob tem so spomnili, da sta slovenska in ruska vlada podpisali meddržavni sporazum. "Rusija nas zaenkrat o odločitvah prekinitve vseh dejavnosti na projektu, kar bi vplivalo na samo izvajanje sporazuma, uradno ni obvestila," so pojasnili in zagotovili, da odpoved projekta ne vpliva na oskrbo Slovenije s plinom.

Rusija je v ponedeljek zvečer nepričakovano odstopila od projekta Južni tok. To sta v Ankari dejala tako ruski predsednik Vladimir Putin kot prvi mož Gazproma Aleksej Miller, pri tem pa s prstom pokazala na Evropsko komisijo, ki je decembra lani ocenila, da meddržavni sporazumi šestih članic, tudi Slovenije, z Rusijo glede Južnega toka kršijo evropsko zakonodajo.

Komisija je prevzela pogajanja z Rusijo o plinovodu, da bi se tako zagotovilo spoštovanje evropskega pravnega reda na tem področju. Po mnenju Rusije komisija postavlja ovire, namesto, da bi pomagala projektu.

Vladi Slovenije in Rusije sta sporazum o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na slovenskem ozemlju podpisali novembra 2009, projekt Južni tok pa je bil zapečaten novembra 2012, ko sta državi dokončno potrdili investicijo v slovenski del plinovoda Južni tok. Plinovod naj bi bil po načrtih dolg 2600 kilometrov, potekal bi pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije do Italije. Po plinovodu, ocenjenem na okoli 16 milijard evrov, bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.

V Sloveniji bi se Južni tok po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov, projekt pa je ocenjen na okoli milijardo evrov. Pripravljalna dela za gradnjo, ki naj bi stekla prihodnje leto, potekajo, letos naj bi se končalo umeščanje v prostor za prvo traso plinovoda med Lendavo in Kidričevim.