Kralj ima dve milijardi evrov, ljudje pa si sami pulijo zobe

Eden najhujših očitkov kraljevi družini je netransparentna poraba javnega denarja, kar preiskujejo v časopisni hiši Guardian. In ali sploh kdo v državi ve, koliko denarja dobijo oziroma koliko ga ob tem še prihranijo, ker ne plačujejo davkov, sem vprašala preiskovalnega novinarja Davida Pegga, ki je vodil preiskavo za serijo člankov Cena krone. V celoti tega ne ve nihče, pravi. 

V seriji Cena krone so poskušali ugotoviti, koliko je tega denarja, od kod prihaja, od kod in koliko zasebnega premoženja ima kralj Karel III. Njihova ocena – dve milijardi evrov. Kraljeva hiša tega ni zanikala, vtaknili so se le v njihovo metodologijo, češ da je kreativna. Vztrajajo, da je to njihova zasebna stvar. 

Mnogi privrženci monarhije vztrajajo, da kraljeva družina pravzaprav v državo pritegne več denarja, kot oni stanejo. Skozi turizem, prodajo spominkov, a kot pravi Pegg, njihove ugotovitve tega ne podpirajo, poleg tega pa se mu zdi nenavadno, da ustavne kategorije kot država vežeš na to, kaj pomenijo za turizem. 

V preiskovanju kraljevega bogastva sta ga osebno najbolj presenetili dve ugotovitvi – da imajo več kot 100 milijonov evrov vredno zbirko poštnih znamk in da kraljevo premoženje ni bilo pridobljeno v zadnjih tisoč letih, pač pa v zadnjih desetletjih. Ob začetku vladanja pokojne kraljice je slednja od države dobila – preračunano v sedanjo vrednost – dva milijona funtov na leto, v zadnjem letu svoje vladavine pa že 21 milijonov funtov. Kraljeva družina je edina, ki se ji je dohodek v istem obdobju povišal desetkratno. 

Večina Britancev in Britank pa živi vse slabše in vse težje. Inflacija je 10-odstotna, obresti na posojila gredo v nebo, cene plina še vedno rastejo. V državi imajo štiri milijone revežev, ki ne vedo, kaj bodo jutri dali na krožnik, zatekajo se v banke s hrano, v javne ogrevane prostore ... Državno zdravstvo, nekoč zgled in ponos javnega sistema, razpada. V eni najbogatejših držav na svetu. 

Da je javno zdravstvo na psu, potrdi tudi zobozdravnica, doktorica Elaine Mo, ki sva jo s snemalcem obiskala v eni od zobozdravstvenih klinik v središču Londona. V zasebnih zobozdravstvenih klinikah ni večjih težav najti zobozdravnika, a so cene visoke, zalivka lahko stane od 100 do 200 evrov ali celo več, v javnem sistemu pa so čakalne vrste zelo dolge, če sploh na tistem območju tak zobozdravnik je. Ljudje so tako obupani, da se zatekajo k samozdravljenju, sami si pulijo zobe in si jih skušajo popraviti. 

Samo eno podjetje v Londonu, ki je opravljalo tovrstne storitve za državno zdravstvo, je nedavno zaprlo 88 ordinacij, več kot 5000 ljudi je ostalo brez zobozdravnika. In to je le kaplja v morje. Težava je v tem, da država ne uskladi pogodb, na primer, če enemu pacientu naredi eno zalivko ali pa pet, dobi že leta in leta enako, približno 35 evrov, s tem, da so se cene materiala dvignile vsaj za štirikrat, najemnine in vsi ostali stroški pa prav tako nenehno rastejo. 

Tudi v splošnem zdravstvu ni nič bolje, nasprotno, zato stavke zdravstvenega osebja že nekaj časa pretresajo Veliko Britanijo, napovedane so nove. Minimalna plača v Veliki Britaniji je slabih 12 evrov na uro, plača medicinskih sester pa se giblje od devet evrov na uro do dobrih 30 evrov na uro. Že tako hudo pomanjkanje osebja je še dodatno poslabšal brexit, v zdravstvu je namreč delalo veliko ljudi iz drugih evropskih držav. 

Vendar Britanci enostavno ljubijo tradicijo in jo radi slavijo. Mnogim, s katerimi sem govorila, se je zdelo pomembno, da imajo kronanje, čeprav kralja že imajo. Ne glede na to, koliko vse skupaj stane, gre za njihov ponos, zaradi kraljevine se čutijo nekaj posebnega. In minuli podaljšani konec tedna so skrbi malce odmislili in se tri dni zabavali. 

Monarhija ni neposredno kriva za razmere v državi, to je odgovornost vlade, ki pa tone iz krize v krizo. V osmih mesecih, kolikor je kralj, je Karel srečal že dva predsednika vlade oziroma predsednico in predsednika. In tudi zato se zdi, da ljudje cenijo stabilnost kraljeve družine. 

Če bi imeli referendum zdaj, bi več kot 75 odstotkov ljudi podprlo monarhijo, a kljub temu mora biti kraljeva družina zelo pazljiva, tri četrtine teh, ki jo podpirajo, menijo, da se mora modernizirati, spremeniti. Največ podpore imajo med starejšimi od 65 let, mladi pa niso več tako navdušeni nad njimi. 

Veliko Britanijo pesti mnogo veliko večjih težav, kot je vprašanje obstoja monarhije, vendar pa je tudi hiša Windsorjevih vedno bolj na prepihu. Kralj Karel bo moral modernizirati monarhijo in jo popeljati v korak s časom ali pa bo postal nerelevanten v teh turbulentnih časih.