BLOG: Kaj je avtofagija?

Celo v zdravem človeškem telesu se celice nenehno poškodujejo, saj gre za normalen del presnovnih procesov. S staranjem pa se spopadamo z vedno večjo škodo zaradi prostih radikalov in naše celice se poškodujejo še hitreje. Tukaj pride na vrsto avtofagija – pomaga odstraniti poškodovane celice iz telesa, vključno s starajočimi se celicami, ki nimajo funkcionalnega namena, a se še vedno zadržujejo v tkivih in organih. Razlog, zakaj je tako pomembno odstraniti starajoče in poškodovane celice, je, ker lahko sprožijo vnetne procese in prispevajo k različnim boleznim. 

Beseda avtofagija izvira iz grških besed avto, kar pomeni sam oz. sebe, in fagein, kar pomeni jesti. Avtofagija torej pomeni "jesti samega sebe". 

Šele pred kratkim so raziskovalci v študijah na živalih lahko opazili, kako lahko avtofagija spodbuja dolgoživost in koristi živčnemu sistemu, imunskemu sistemu, srcu in presnovi. 

Kaj je avtofagija? 

Kot je bilo omenjeno zgoraj, si lahko avtofagijo predstavljate kot obliko samoprehranjevanja. To se morda sliši precej strašljivo, vendar je pravzaprav običajen način vašega telesa za izvajanje procesov celične obnove. Z avtofagijo celica dejansko obnovi svojo vsebino, nezdrave dele popravi ali izloči. 

Avtofagija je pomembna za številne fiziološke procese, na primer prilagoditev na pomanjkanje hrane ali pa odziv na infekcijo. Mutacije v genih za avtofagijo lahko povzročijo bolezni, procesi avtofagije pa so pomembni tudi v številnih bolezenskih stanjih (na primer pri raku ali nevroloških boleznih). Avtofagija je proces, ki upočasnjuje staranje in prispeva k uravnoteženemu hormonskemu delovanju. 

Obstaja več različnih vrst avtofagije, vključno z makroavtofagijo, mikroavtofagijo in avtofagijo s šaperoni. Makroavtofagija je evolucijsko ohranjen katabolični proces, ki vključuje tvorbo veziklov (avtofagosomov), ki zajamejo celične makromolekule in organele. To je običajno tip, o katerem se največ govori. 

Kot ste lahko prebrali, je avtofagija presnovni proces, ki celicam pomaga pri sproščanju odpadkov in toksinov. Pri avtofagiji se v celici uničijo nepotrebni in poškodovani delci, največkrat poškodovane beljakovine. Ta postopek očisti celice poškodovanih delov in jih nadomesti z novimi. Na ta način se telo med avtofagijo obnavlja in preprečuje prehitro staranje. Ta proces pa tudi bistveno izboljša imunski odziv na virusne, bakterijske in glivične okužbe. 

Je avtofagija dobra ali slaba za vaše zdravje?

Dobra! Proces avtofagije lahko zaustavi kopičenje toksinov znotraj celice ali pa zunanjih dejavnikov, kot so patogeni mikroorganizmi (virusi, bakterije, paraziti, kvasovke… ). Avtofagija je torej mehanizem preživetja ali način, kako se telo pametno odzove na stres, da bi se zaščitilo. Avtofagija odstrani viruse in bakterije, presežke proteinov in ostanke drugih toksinov. Pravzaprav je avtofagija izjemno koristna pri preprečevanju bolezni, kot so rak, nevrodegeneracija, kardiomiopatija, sladkorna bolezen, bolezni jeter, avtoimunske bolezni in okužbe. 

Avtofagija lahko pomaga pri:

- težavah s hormonskim neravnovesjem,

- težavah s prebavo,

- nihanju krvnega sladkorja,

- prekomerni teži,

- pomanjkanju energije.

Prednosti

• oskrba celic z molekularnimi gradniki in energijo,

• recikliranje poškodovanih beljakovin, organelov in agregatov,

• uravnavanje funkcij mitohondrijev, ki pomagajo proizvajati energijo in so lahko poškodovani zaradi oksidativnega stresa,

• čiščenje poškodovanega endoplazmatskega retikuluma in peroksisomov,

• ščiti živčni sistem in spodbuja rast možganov ter živčnih celic – avtofagija izboljša kognitivne funkcije, strukturo možganov in nevroplastičnost,

• podpirala naj bi rast srčnih celic in ščitila pred boleznimi srca,

• krepitev imunskega sistema z odpravo znotrajceličnih patogenov,

• zaščita pred toksičnimi beljakovinami, ki prispevajo na primer k razvoju nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen,

• zaščita DNK,

• preprečevanje poškodb zdravih tkiv in organov (znanih kot nekroza),

• potencialno boj proti raku, nevrodegenerativnim boleznim in drugim boleznim.

Kdaj se pojavi avtofagija? 

Avtofagija je aktivna v vseh celicah, vendar se poveča kot odziv na stres ali pomanjkanje hranil (post ali stradanje). To pomeni, da lahko uporabite dobre stresorje, kot so vadba in začasna omejitev kalorij (post), da spodbudite avtofagične procese. Obe strategiji sta bili povezani s koristmi, kot so nadzor telesne teže, dolgoživost in zaviranje številnih bolezni, povezanih s starostjo.

1. Poskušajte s postenjem (različne oblike, npr. prekinitveni, lahko pa tudi tisti veliko daljši – vendar le ob nadzoru oziroma za tiste povsem zdrave posameznike).

2. Razmislite o ketogeni dieti. Ketogena (keto) dieta je dieta z zelo veliko maščobami in nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, ki deluje na podoben način kot post. Keto dieta vključuje pridobivanje približno 75 odstotkov ali več dnevnih kalorij iz maščob in ne več kot 5–10 odstotkov kalorij iz ogljikovih hidratov. To prisili vaše telo v nekatere velike spremembe, saj začnete uporabljati maščobo za gorivo namesto glukoze iz ogljikovih hidratov.

3. Vadba in vaje za moč. Še en dober stresor, ki lahko povzroči avtofagijo, je vadba. Vadba lahko povzroči avtofagijo v več organih, ki sodelujejo pri regulaciji presnove, kot so mišice, jetra, trebušna slinavka in maščobno tkivo.

4. Restrikcija vnosa kalorij. Za nekatere posameznike ni priporočljivo postenje, zato naj poskrbijo za omejitev vnosa kalorij. Torej tudi brez pretiranega in mukotrpnega postenja lahko s pravilno zastavljenim in energijsko omejenim jedilnikom sprožimo proces avtofagije. Omejitev uživanja kalorij brez postenja lahko pomaga hitreje sprožiti proces avtofagije med nočnim postenjem.

Kaj prepreči avtofagijo? 

Določena zdravila, redno uživanje predelane in prečiščene prehrane, polne sladkorjev ... In kadar do avtofagije ne pride, to močno vpliva na pojav vseh vrst bolezni in obolenj (slab imunski sistem, degenerativna obolenja, rak, nevrološke bolezni, diabetes, avtoimuna obolenja …), sicer pa je povezana tudi z nalezljivimi boleznimi, saj lahko nekateri znotrajcelični patogeni mikrobi sami vplivajo na potek avtofagije in jo izkoristijo sebi v prid.

Previdnostni ukrepi

Še veliko se moramo naučiti o avtofagiji in kako jo najbolje inducirati. Začetek induciranja avtofagije z vključitvijo posta in redne vadbe v vašo rutino je odličen začetek. Če pa jemljete določena zdravila za nadzor kakršnih koli zdravstvenih stanj, je najbolje, da se o uvedbi posta posvetujete s svojim zdravnikom. Ljudje, ki trpijo za hipoglikemijo ali sladkorno boleznijo, in ženske, ki so noseče ali dojijo, se ne smejo postiti. Vsakdo, ki se zdravi zaradi bolezni, kot je rak, se mora vedno pogovoriti s svojim zdravnikom o možnostih zdravljenja.

Zaključek 

Avtofagija je torej razgradni proces celici lastnih sestavin, ki so odvečne ali poškodovane. Te se končno razgradijo z lizosomskimi encimi do organskih molekul, ki jih lahko celica ponovno uporabi in s tem pridobi nujno potrebne hranilne snovi za vzdrževanje biosintetskih odzivov. Nekako bolj preprosto, gre torej za proces recikliranja materialov. Več ogljikovih hidratov ali beljakovin kot zaužijete, dlje se boste morali postiti, da se proces avtofagije prične. Tudi v kolikor uživate večje število kalorij, kot jih potrebuje vaše telo, bo to le odložilo čas do začetka procesa avtofagije, saj bo telo moralo ta presežek najprej pokuriti.