Ukrep Banke Slovenije bo znižal gospodarsko rast za 90 milijonov evrov letno

Ukrepi Banke Slovenije za zajezitev rasti potrošniškega kreditiranja bodo znižali nominalno gospodarsko rast za okoli 90 milijonov evrov letno, so ocenili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot so poudarili, se je rast v trgovini na drobno že septembra znatno upočasnila.

'Slovenska gospodinjstva skoraj še enkrat manj zadolžena od povprečja EU'

Kot so v fokusnem komentarju zapisali na GZS, je bila rast potrošniških posojil od leta 2015 do danes res 50-odstotna, a je gledano skozi obdobje celotnega poslovnega cikla mogoče ugotoviti, da je delež vseh bančnih posojil gospodinjstvom ostal bolj ali manj nespremenjen pri 23 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Merjeno s primerjavo celotnega finančnega dolga gospodinjstev glede na BDP, ki poleg bančnih posojil vključuje tudi lizinge in druge posojilodajalce, je zadolženost slovenskih gospodinjstev lani narasla na 27 odstotkov. Na ravni EU v povprečju znaša 53 odstotkov, na ravni srednjeevropskih držav (Češka, Nemčija, Avstrija) pa okoli 45 odstotkov.

"Tako lahko na podlagi teh objektivnih podatkov zaključimo, da so slovenska gospodinjstva skoraj še enkrat manj zadolžena od povprečja EU. Za slovenske banke gospodinjstva niso bila nikoli tvegani del poslovanja. Zgolj pri 1,8 odstotka posojil prebivalstvo zamuja s plačili več kot 90 dni. Ta delež v celotnem poslovnem ciklu ni nikoli presegel petih odstotkov - niti v letih, ko je stopnja anketne brezposelnosti presegla deset odstotkov," so poudarili.

Gledano z vidika razmerja med zadolženostjo gospodinjstev in razpoložljivim dohodkom pa je po navedbah zbornice mogoče ugotoviti, da ima povprečno evropsko gospodinjstvo toliko dolga, da ga lahko odplača z letnim dohodkom, povprečno slovensko pa ga lahko odplača celo v manj kot pol leta.

'Dolžniška zavora bo znižala nominalno gospodarsko rast za okoli 90 milijonov evrov na letni ravni'

"Problematičnost ukrepa Banke Slovenije je v tem, da ne upošteva neenakomerne dinamike posojilne dejavnosti ter ukrepov, ki so vezani na minimalno bruto plačo in vzdrževane člane, kar resnično omejuje kreditno sposobnost gospodinjstev pri bankah. Dvig minimalne plače v naslednjem letu za več kot šest odstotkov bo dodatno povečal število tistih, ki niso kreditno sposobni, kljub njihovim višjim neto prejemkom," so opozorili na zbornici.

Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se je v septembru po njihovih navedbah realno povečal za 1,3 odstotka. S tem se je znižala rast na 4,1 odstotka v prvih devetih mesecih. Nižja rast kljub dobremu stanju na trgu dela izdatno vpliva na upočasnjeno rast gospodarstva, saj zasebna potrošnja predstavlja 52 odstotkov slovenskega BDP.

"Pri analitiki GZS ocenjujemo, da bo dolžniška zavora znižala nominalno gospodarsko rast za okoli 90 milijonov evrov na letni ravni, kar odraža tisti del potrošnikov, ki alternative ne bodo iskali pri posrednikih drugih vrst posojil," so še dodali.

Mladi, Šarec, Trgovinska zbornica ostro proti ukrepu Banke Slovenije 

Spomnimo, da je Banka Slovenije s 1. novembrom zaostrila pogoje, pod katerimi bodo banke po novem podeljevale potrošniške kredite - ukrep, ki je sprožil številne kritike in s katerim je kreditno nesposobnih postalo 300.000 Slovenk in Slovencev. Premier Marjan Šarec je tako izpostavil, da zaradi tega ukrepa mladi in manj premožni ne bodo nikoli prišli do svojega stanovanja. ''Najlažje je omejiti dostop do kreditov in se izgovarjati na finančno stabilnost. Gre za pretirano omejevalno naravo enostranskega ukrepa, brez strokovne razprave in brez iskanja prave rešitve. Tu se vidi, da zaposleni na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi.'' 

Ostro so se odzvali tudi mladi, ki bodo, predvsem tisti, ki že imajo otroke, težje prišli do lastnega doma. Povprečna plača, ki letos znaša 1.092 evrov neto, je namreč po novem premalo, da bi lahko najeli kredit. Ogorčeni so bili tudi v Trgovinski zbornici, kjer so opozarjali, da se bo potrošnja zmanjšala. 

Na drugi strani je Banka Slovenije trdno vztrajala pri ukrepu. "Če zdaj dovolimo, da banke dajejo posojila ljudem, ki kredite že zdaj težko odplačujejo, kako jih bodo potem odplačali v prihodnosti, ko se bo gospodarska rast obrnila navzdol," je v oddaji 24U ZVEČER dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. "To je zatiskanje oči pred realnostjo in temelj finančne nestabilnosti."