Zakaj je moral umreti Baby P

V Veliki Britaniji se je ta teden končalo sojenje za smrt komaj 17-mesečnega otroka, ki so ga poimenovali zgolj Baby P. Umrl je 3. avgusta lani zaradi posledic grozovitega mučenja.

Njegovim rabljem, danes 27-letni materi, njenemu pet let starejšemu fantu in 36-letnemu znancu Jasonu Owenu – edinemu, čigar ime so objavili –, grozi dolgoletna zaporna kazen. Sodišče bo o tem odločalo čez mesec dni. A to otroku, ki je v kratkem življenju pretrpel najhujši pekel, ne bo pomagalo.

50 poškodb – socialne službe pa nič

Imel je kar 50 poškodb, tako hudih, da poroti na sodišču niso želeli pokazati fotografij. Namesto tega so videli le računalniški prikaz. Obdukcija je pokazala naslednje:

- Baby P je imel osem zlomljenih reber in zlomljeno hrbtenico, poleg tega pa še hudo poškodbo na hrbtu pod vratom.
- Imel je številne modrice, odrgnine in ureznine. Med drugim na levem ušesnem mešičku, videti je bilo, kot bi mu ga odpulili.
- Glavico je imel dobesedno razmesarjeno, rane pa pripisujejo ugrizu psa.
- Imel je hudo poškodovane prstke. Vrh enega je bil odrezan, manjkalo mu je več nohtov.
- Odkrili so delno zaceljeno raztrganino pod zgornjo ustnico.
Enega od sprednjih zob so mu zbili, našli so ga v debelem črevesju. Otrok ga je pojedel.

Kako se je lahko kaj takega zgodilo, se sprašujejo Otočani, ki velik del krivde valijo tudi na socialne službe v londonskem okraju Haringey. Te so namreč redno nadzirale dogajanja v družini, a otroka materi niso vzele.

Kratko življenje, zaznamovano z mučenjem

Baby P se je rodil prvega marca 2006. Mučenje je zaznamovalo že prve mesece njegovega življenja, mati pa je vseskozi iskala izgovore za hude poškodbe. Med enim od obiskov pri svetovalcu je celo potožila, da se otrok velikokrat udari in da se boji, da bodo krivili njo. Naslednjič – otrok je imel dobrega pol leta – je trdila, da je padel po stopnicah. Ko ga je sredi decembra 2006 spet pripeljala, tokrat prekritega z živimi ranami, se je začela zapletati. Nazadnje je dejala, da je padel s stola, zatem pa ga je pograbil pes. Svetovalec ji ni verjel, dečka je poslal na pregled k pediatru, obvestil pa je tudi socialno skrbstvo in policijo. Začela se je preiskava, muk takrat komaj devetmesečnega dojenčka pa s tem še ni bilo konec.

Vse službe so popolnoma odpovedale. Pet dni po začetku preiskave je skrb zanj prevzela družinska prijateljica. Že dober mesec pozneje pa so otroka vrnili materi. To se je zgodilo, čeprav je pediatrinja Heather Mackinnon potrdila, da poškodbe nikakor ne bi mogle biti posledice nesreč. Ko je socialna služba odločala o usodi Baby P, ji niso dali besede, trdi danes in dodaja, da se je večini smilila otrokova mati. "Verjeli so, da so poškodbe posledica zanemarjanja in niso namerne, s čimer se nisem mogla strinjati,“ pravi. Proti odločitvi, kakršno so sprejeli, je bila tudi policistka Angela Slade, ki takrat še ni zaključila preiskave. A socialni delavci so jo pomirili, da dečkova mati zgledno sodeluje z njimi.

Danes vedo, da jim je ves čas lagala. Tako je trdila, da živi sama. V resnici se je k njej preselil njen fant, ki ga opisujejo kot izjemno sadističnega človeka. Takrat so tudi otrokove poškodbe postale hujše. V bolnišnico so ga peljali še dvakrat, aprila in junija, kljub grozovitim ranam – mati jih je takrat pripisala pretepu z 18-mesečnim otrokom – pa so ga vedno znova poslali nazaj. Socialna delavka Maria Ward je medtem večkrat obiskala družino. Zadnjič je malčka videla nekaj dni, preden je umrl.

Izmučen otrok je imel takrat vrsto vnetij, najverjetneje je bil od pasu navzdol že hrom. 1. avgusta ga je mati končno peljala na dogovorjen pregled k doktorici Sabah Alzayyat, ki pa se, kot kaže, otroku ni najbolj posvetila. Bil naj bi prešibak za pregled, je trdila v začetku preiskave, medtem ko je na sodišču vztrajala, da je opravila temeljit pregled. Nazadnje je dovolila, da ga je mama odnesla domov. Dva dni pozneje je bil deček mrtev.

Podoben primer se je v istem okrožju že zgodil, februarja 2000 je umrla osemletna Victoria Climbie. Tudi njo so dolgo časa mučili, tudi njo so obiskovali socialni delavci, ukrepali pa niso. Zdaj ljudje zahtevajo reformo institucij, o primeru Baby P pa razpravljajo celo v parlamentu.