Spletni goljufi zavedli zaposlene v finančnih službah, da so jim nakazali denar

V zadnjih mesecih so novomeški policisti zaznali spletne goljufije, pri katerih se je storilec iz tujine v elektronski komunikaciji z zaposlenimi v finančnih službah v gospodarskih družbah v angleškem oziroma ''polomljenem'' slovenskem jeziku v enem primeru predstavljal kot poslovni partner oškodovane družbe, v drugem primeru pa kot zastopnik (direktor) oškodovane družbe. 

Kot so opisali na Policijski upravi Novo mesto, se je v enem primeru storilec v elektronski pošti predstavljal z elektronskim naslovom, ki je bil identičen originalnemu, že obstoječemu naslovu zastopnika. A vendar je sporočila pošiljal in prejemal povsem drug, lažen elektronski naslov. 

V drugem primeru, ki so ga zaznali na PU Novo mesto, je storilec uporabil elektronski naslov, ki je bil skoraj identičen elektronskemu naslovu poslovnega partnerja, malenkostna razlika je bila v domeni, saj je piko spremenil v vezaj. Prav tako je storilec v svojih dokumentih navedel tudi telefonsko številko in faks, ki jih dejanski poslovni partner ne uporablja. 

Z lažnim predstavljanjem so storilci zaposlene v finančnih službah, pristojne za nadzor nad porabo denarnih sredstev in plačil, zavedli oziroma prepričali, da so izvedli določena denarna nakazila na transakcijske račune v tujini, misleč, da delajo v dobro družbe. 

Na policiji so opozorili, naj bodo zaposleni v finančnih službah gospodarskih družb še posebej pozorni, ko se nanaša komunikacija na plačevanje računov. 

Praviloma je več indicev, ki nakazujejo, da bi lahko šlo za goljufijo: 
- pozorni naj bodo na celoten zapis elektronskega naslova, tako imena in priimka ter domene,
- pozorni naj bodp na "polomljen" slovenski  jezik, 
- v  izvirnikih elektronskih sporočil (angl. t.i. "email headerjih") naj preverijo, ali  oseba navzven uporablja en elektronski naslov, odgovore pa prejema na drug elektronski naslov (drugo domeno),
- pozorni naj bodo na telefonske in fax številke, ki jih osebe navedejo v samih  elektronskih sporočilih ali pa v pripetih dokumentih (dopisi, računi itd.),
- v primeru dvoma glede resničnosti kontaktnih podatkov (elektronski naslov,  telefonska številka  idr.) naj te podatke še enkrat preverijo v svojih evidencah oziroma bazah, na svetovnemu spletu, pri že obstoječih kontaktnih osebah pri istemu poslovnemu partnerju itd.,
- ob pojavu nove številke transakcijskih računov (IBAN), ki naj bi jih navedel že obstoječi poslovni partner za bodoča plačila obveznosti in jih družbe še nimajo  zavedene v svojih bazah, naj zaposleni v finančnih službah preverijo pri že obstoječih kontaktnih osebah pri dotičnem poslovnemu partnerju itd.