Na Goričkem v Pomurju je 24-letni moški spolno napadel osnovnošolko, staro komaj 13 let, menda njegovo sorodnico. Deklica se je po pomoč obrnila na društvo, ki svetuje žrtvam nasilja, takoj zatem je stekla policijska preiskava, ki naj bi pokazala, da je osumljeni deklico zlorabil že pred petimi leti, ko je imela zgolj osem let.
Moškemu so nemudoma odzveli prostost, po naših informacijah je že bil zaslišan, preiskovalni sodnik pa je na zahtevo tožilstva zanj odredil pripor. Po neuradnih informacijah prav zaradi ponovitvene nevarnosti. Grozi mu do osem let zapora.
A ta primer v Prekmurju žal ni osamljen. Že predlani oktobra so na tri leta in enajst mesecev zaporne kazni obsodili 23-letnika iz Murske Sobote, ki je priznal, da je decembra 2014 spolno zlorabil bližnjo sorodnico, ko je bila mlajša od deset let, v zaprti skupini na Facebooku pa je celo objavil posnetek svojega početja. Tako so ga policisti tudi izsledili.
'Prijavljeni primeri so le vrh ledene gore'
Zaradi kaznivega dejanja s spolno vsebino je bilo leta 2017 obsojenih 66 ljudi, leto prej pa 71. Spolnih napadov na osebe, mlajše ob 15 let, je bilo 115, vsaj prijavljenih, a pri teh številkah gre le za vrh ledene gore, pravi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz.
"Spolne zlorabe – ne glede na to, da o tem veliko govorimo – so še vedno tabu tema in tema, pri kateri se vedno zaustavimo, ko jo je treba prijaviti. To pa je absolutno treba storiti, da se spolna zloraba ustavi in da se lahko učinkovito pomaga žrtvi," opozarja. Zato je treba ogromno govoriti o tem in ljudi ozaveščati.
Pri vsaki obliki nasilja gre po njenih besedah za zlorabo moči, pri spolni zlorabi otroka pa še za toliko večjo. "V večini primerov gre za storilce, ki so v tesnih povezavah z žrtvami, zato je še toliko težje spregovoriti o tem, kaj se dogaja."
In kako lahko mi pomagamo žrtvam? "Sram je eno temeljnih čustev, ki se pojavi pri žrtvi, občutek krivde, občutek, da je nekaj naredila narobe. Zato naša prva reakcija, ko nam nekdo s težavo zaupa, kaj se mu je zgodilo, nikoli ne sme biti: a se je to res zgodilo?, a si prepričan/a?, ampak absolutno izhajamo iz tega, da verjamemo žrtvi nasilja. Od te prve reakcije je zelo odvisno, kako se bodo potem stvari naprej odvijale v smislu okrevanja žrtve."
Najbolj pomembne so v teh trenutkih osebe, ki so žrtvi najbližje, osebe, ki jim najbolj zaupa, njihov odziv, da ni kriva, da jo bodo zaščitili in da bodo naredile vse, da se kaj takega ne bo več ponovilo, še poudarja Plazova.
