FOTO: Marija Kamenik obsojena na osem let zapora

Na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu se je s sodbo v imenu ljudstva zaključilo sojenje Mariji Kamenik in njenim pajdašem v poslih s preprodajo s prepovedanimi drogami. Sodnica Valerija Matvos Jeromel je ocenila, da so obdolženi na podlagi zaslišanj in predstavljenih dokazov krivi kaznivih dejanj.

Kamenikovi je sodišče izreklo sedem let in osem mesecev zaporne kazni, pri čemer se ji prekliče pogojna obsodba iz februarja 2010, zato ji je sodišče izreklo enotno zaporno kazen osem let zapora. Dragana Tešića je sodišče obsodilo na pet let zapora, ob preklicu lanske pogojne obsodbe pa izreklo enotno zaporno kazen pet let in dva meseca zapora.
Alena Al Roubaieja je obsodilo na šest let zapora, Ado Zupanc pa na pet let zapora. Simona Stogarta, ki so mu sodili v odsotnosti, je sodišče obsodilo na pogojno zaporno kazen leto in 11 mesecev zapora s poskusno dobo pet let.

Tožilka Simona Kuzman Razgoršek je po izreku sodbe dejala, da je zadovoljna, saj je sodišče skoraj v celoti upoštevalo navedbe v obtožnici in predstavljene dokaze.

Zagovornica Kamenikove, odvetnica Andreja Pikl, je že napovedala pritožbo na sodbo, prav tako se bo pritožila zagovornica Ade Zupanc, odvetnica Karla Pajnik. Zagovornik Tešića, odvetnik Boris Marčič, sodbe ni želel komentirati, je pa dejal, da se bo "po vsej verjetnosti" pritožil, vendar mora najprej dobiti pisno obrazložitev sodbe. Zagovornika ostalih dveh obsojenih ob izreku sodbe nista bila navzoča.

Tihotapljenje heroina iz BiH v Slovenijo

Informacija o aretaciji mame zloglasnega Kristijana Kamenika je odjeknila septembra lani. Takrat so kriminalisti v okviru akcije, ki je segala tudi v tujino, točneje v Bosno in Hercegovino, ovadili več ljudi.

Mariji Kamenik so tako v obtožnici očitali, da naj bi z državljanoma BiH Mustafo Beganovićem in Edinom Henjakovićem sodelovala pri tihotapljenju kilograma heroina, pomešanega s pol kilograma paracetamola iz BiH v Slovenijo leta 2009. Pri tem naj bi Beganović uredil nakup heroina, Henjaković pa naj bi opravil prevoz in ga predal Kamenikovi na bencinskem servisu blizu Ljubljane. Omenjena državljana BiH sicer v BiH že prestajata zaporno kazen zaradi teh kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi v Slovenj Gradcu zdaj poteka sojenje.

Obtožnica poleg tega še Mariji Kamenik, Tešiću, Zupančevi in  Al Roubaieju očita, da so v hudodelski združbi prodajali heroin tajnemu sodelavcu policije, prodaje pa naj bi lani poleti potekale na Koroškem. Stogartu tožilstvo očita prodajo 20 gramov heroina, ki naj bi jih skupaj s Tešićem prodala tajnemu sodelavcu policije. Obtožnica pa se nanaša tudi na kazniva dejanja hrambe heroina in kokaina, pri čemer se Alenu Al Roubaieju in Adi Zupanc očita, da sta imela v stanovanju Zupančeve v Ljubljani blizu 400 gramov heroina in okoli 80 gramov kokaina.

Kamenikova je na današnjem zagovoru priznala del krivde, ki se nanaša na sodelovanje s Tešićem. Dejala je, da je vedela, da je odvisnik in da mu je predala 20 gramov heroina, nameravala pa mu je izročiti še 80 gramov, kar obžaluje. Glede sodelovanja z Beganovićem pa je dejala, da si je pri njem izposodila denar in ga nekaj tudi vrnila, nikoli pa nista trgovala z drogo.

Tešić, za katerega tožilstvo zahteva pet let in pol zapora, pa je v zagovor danes med drugim dejal, da je sam "kolateralna škoda" v postopku, v katerem je policija hotela nastaviti past Kamenikovi.

Zagovorniki vseh petih obtoženih so menili, da so kazni, ki jih predlaga tožilstvo, previsoke.

Nesrečni Kamenikovi copati

Na Okrožnem sodišču v Celju pa bi se moral Kamenik zagovarjati za umore v Tekačevem leta 1997, ko so umrli 73-letna Frančiška Poharc, njen dve leti starejši mož Štefan ter njuni podnajemnici, 36-letna Helena Krušlin in njena 17-letna hči Viktorija. Kamenik je sicer v Sloveniji zaradi štirikratnega umora obsojen, vendar je slovensko vrhovno sodišče razsodbo razveljavilo.

Na prvem sojenju leta 1999 je bil Kamenik spoznan za krivega očitanega kaznivega dejanja in obsojen na 20-letno zaporno kazen, vendar je to razsodbo vrhovno sodišče razveljavilo leta 2001, saj obtoženi ni imel možnost soočanja izvedenskega mnenja slovenskih strokovnjakov s tujimi.

Ponovno sojenje Kameniku se je tako začelo leta 2003. Takrat je senat celjskega okrožnega sodišča prejel oprostilno sodbo, saj vsi dvomi v edini materialni dokaz – odtis Kamenikovih športnih copat na kraju umorov, niso bili odpravljeni. Višji državni tožilec v Celju Milan Birsa se je na oprostilno sodbo pritožil, višje sodišče je pritožbi ugodilo in oprostilno sodbo razveljavilo leta 2004.

Kamenik je leta 2007 ob začetku ponovnega, že tretjega sojenja povedal, da očitanih umorov ni zagrešil, saj umorjenih ni poznal oz. nikoli ni bil v Tekačevem.

V primeru umorov v Tekačevem se sicer vse vrti okoli športnih copatov. Slovenski izvedenci, ki so prvi opravili primerjalne sledi s kraja zločina, so namreč ugotovili, da stopinje s kraja umorov ustrezajo Kamenikovim copatom. Švicarski in nemški izvedenec pa nista podprla tega mnenja. Leta 2008 pa je senat celjskega sodišča odločil, da preiskovanje originalnih sledi s kraja umora v Tekačevem zaupa izvedencem iz Velike Britanije. Ti so stopnjo verjetnosti na t. i. opisni stopenjski lestvici označili s številko tri, pri čemer stopnja ena pomeni identifikacijo, stopnja štiri nezadostno, šest pa popolno izključitev dokaza.

Marca 2009 je celjsko okrožno sodišče obravnavo zoper Kristijana Kamenika prestavilo za nedoločen čas, in sicer ravno zato, ker so Hrvatje leto prej vložili obtožnico proti preprodajalcem mamil, prvoobtoženi pa je bil Kamenik.