Sodni epilog Balkanskega bojevnika: poraz ali zmaga?

Primer Balkanski bojevnik je dokončno zastaral, Đemajlija Mandjuka, edini izmed obtoženih, ki krivde ni priznal, pa bo najverjetneje vložil odškodninsko tožbo proti državi. S tem se končuje več kot 13 let dolgo sojenje hudodelski združbi, ki je pred letom 2010 v Sloveniji, Italiji, Srbiji in Črni gori preprodajala iz Južne Amerike uvožen kokain. Slovensko celico je takrat policija najprej razbila v filmski akciji, a je bila nato sodba vpletenim na višjih instancah večkrat razveljavljena. 

Novinarka Večera in penologinja Damijana Žišt, ki primer spremlja od začetka, je za oddajo 24UR ZVEČER ocenila, da lahko takšen epilog štejemo za uspeh slovenskega sodstva. "Kajti večina od obtoženih je krivdo priznala. Bili so že v zaporu. To priznanje krivde je pomenilo, da so podpisali sporazum s tožilstvom za leta zapora, ki so jih že preživeli za rešetkami. Da samo eden od obtoženih ni priznal krivde, pravzaprav niti ni tako zelo pomembno, glede na to, da je večina priznala krivdo in da je bila večina v zaporu kar nekaj let," je prepričana. 

Sama pravi, da jo je priznanje krivde enega glavnih osumljencev, Dragana Tošića, januarja lani sprva presenetilo. "Ampak, ko sem pozneje, takoj po obravnavi govorila z njim, mi je povedal in se mi je zdelo nekako razumljivo, človeško ... Dovolj je bilo, 13 let traja ta sodni proces, to je bilo že tretje sojenje. Večina od njih ima tudi svoje družine, ki so tudi morale iti skozi to zgodbo, in verjetno je bilo po drugi strani tudi preveliko tveganje čakati na to, kaj bo," pravi Žištova. Meni, da so najbrž pretehtali, da je boljše priznanje in kazen, ki so jo že odsedeli, kot pa tvegati, da jih sodišče znova obsodi na višje kazni. 

Žištova je spomnila tudi, da je tožilstvo hudodelski združbi očitalo, da je bila podružnica kriminalne združbe t. i. narkokralja Darka Šarića. "In da so bili kar visoko v tej združbi, predvsem, ker se jim je tudi očitalo, da so sodelovali pri prevozu dveh ton kokaina iz Urugvaja, ki pa potem nikoli ni prišel v Evropo, ker je policija odkrila to drogo," je spomnila. 

Žištova meni, da ima lahko ta dolgotrajni proces tudi nekakšen preventivni učinek. "Seveda se moramo zavedati, da tisti, ki izvršujejo kazniva dejanja, ne razmišljajo o tem, da jih bodo policisti dobili, ampak bolj razmišljajo o tem, da jih ne bodo dobili. Jaz verjamem, da pri nas delujejo mehanizmi, da policija, tožilstvo in sodišča delajo dobro in da sporočilo mora biti takšno, da se kaznivo dejanje ne izplača," poudarja.