'Vlada problema ne rešuje na začetku, ampak na koncu'

Poslanka SDS Alenka Jeraj pravi, da bi morala vlada več storiti za vključevanje mladih na trg delovne sile, kar bi posledično pomenilo tudi več sredstev za pokojninsko blagajno.

"Pokojninski sistem in pokojninska blagajna morata biti čim bolj stabilna, kajti to posledično pomeni zaupanje državljanov v to blagajno in tudi pomeni, da bodo vanjo z veseljem vplačevali, saj pričakujejo, da bodo iz te blagajne v prihodnosti tudi nekaj dobili," je v sporočilu za javnost zapisala poslanka. Dodala je še, da se pokojninskega sistema ne sme vsakih nekaj let tako temeljito spreminjati, predvsem pa ne v času, ko se še ni zaključila reforma iz leta 1999, ki daje pozitivne učinke. "Ker ti postopki še tečejo, je bila tudi ocena, da v tem trenutku pokojninskega zakona ne potrebujemo, saj učinki reforme iz leta 1999 še delujejo," piše Jerajeva.

Problematično se ji zdi tudi to, da vlada v nedogled rešuje pokojninsko blagajno, saj "stvari ne rešuje na začetku, ampak na koncu". Ne poskrbi namreč za več delovnih mest za mlade. Jerajeva je prepričana, da v taki situaciji tudi pokojninski zakoni ne bodo pomagali. Meni še, da bi se, če bi bili mladi vključeni na trg dela, sredstva stekla v pokojninsko blagajno in bi se ta lahko stabilizirala.

"Morali bi biti najbolj produktivni v Evropi"

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je opozoril na posledice, ki bi jih imelo nesprejetje pokojninske reforme. Preračuni za letos in prihodnji dve leti govorijo o 300 milijonih evrov letno, pravi Gaspari. Novi zakon po njegovem pomeni "razumno prilagajanje" demografskim spremembam.

Minister je opozoril na neugodno demografsko sliko, saj se delež aktivne populacije glede na starajočo populacijo znižuje. Razmerje med zavarovanci in upokojenci se je tako v zadnjem desetletju z 1,71 zmanjšalo na 1,54 zavarovanca na upokojenca. Kot opozarja Gaspari, bi morala aktivna populacija delati "več kot deset ur na dan" in biti "najbolj produktivna v Evropi", če bi želeli, da bi to ob sedanjem sistemu zdržali.

Poleg tega se, je opozoril, pričakovana življenjska doba hitro dviguje. Nekdo, ki se recimo danes upokoji pri 58 letih, lahko v povprečju pričakuje še najmanj dvajset življenja. Slovenija pa pri daljšanju aktivnega delovanja posameznika zaostaja za drugimi državami, pri čemer je Gaspari omenil Avstrijo, Francijo, Nemčijo in Švedsko.

Dejal je, da novi pokojninski zakon glede na obstoječega ne pomeni "dramatičnih sprememb ali poslabšanja", ampak "razumno prilagajanje" glede na demografijo. Odmerni odstotki za pokojnino so celo boljši, res pa je, da "je treba kakšno leto dlje delati", pravi.

Opozoril je, da bo nesprejetje pokojninskega zakona za Slovenijo pomenilo znižanje bonitetne ocene. To pa bi za posledico imelo približno 30 milijonov evrov več stroškov letno za financiranje dolga. Povečana rast starostnega upokojevanja ob nesprejetju reforme bi pomenila letno dodatnih 50 milijonov evrov obveznosti.

V luči zavez Slovenije v programu stabilnosti in srednjeročnem javnofinančnem okviru pa je pričakovati, da se bo v okviru postopkov EU od Slovenije zahtevala hitrejša stabilizacija javnih financ od trenutno predvidene. Letni učinek nedoseganja srednjeročnega fiskalnega cilja je ocenjen na 220 milijonov evrov letno.

Tistim, ki pravijo, da je glavna rešitev ustvarjanje novih delovnih mest, Gaspari odgovarja, da tu niso možne spremembe od "danes na jutri", ampak so stvari povezane s postopnim oživljanjem trga dela. Pri tem je opozoril na nasprotovanja kakršni koli "preureditvi trga dela, od študentskega dela do sive ekonomije". Potem je težko pričakovati, da se bo našel kakšen "fantomski ukrep", ki bo povečal število delovnih mest, poudarja minister.

Povečanje dohodninske stopnje bi po njegovem pomenilo "veliko spremembo za relativno majhen učinek". Izenačenje prispevkov delodajalcev s prispevki delojemalcev bi imelo za posledico poslabšanje konkurenčnosti podjetij, s tem pa bi se znižala tudi stopnja zaposlenosti. Razširitev osnove za prispevke bi prinesla relativno malo, okrog 41 milijonov evrov.

Če bi torej problem reševali z davčnimi prijemi in ne z racionalizacijo odhodkov, po ministrovih besedah ob tem ostaneta le še davek na dodano vrednost in davek na nepremičnine. Prvi bi pomeni poslabšanje položaja revnejših, uvedba drugega bi bila po Gasparijevi oceni koristna.

Gaspari se je sicer dotaknil tudi predloga za pokojninski sistem, ki bi temeljil na individualnih računih. Opozoril je, da takšen sistem socialno ni solidaren, v njem pa ni različnih bonusov (na delovno dobo, starost ali zaradi otrok).

"Več koristi kot škode"

Slovenski ekonomisti menijo, da je predlagani zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju korak v pravo smer. Ker pa se zavedajo, da imajo mnogi zaposleni in tudi upokojenci odklonilno stališče do zakona, želijo poudariti, da je zvišanje starostne dobe za upokojitev najmanj slaba od možnosti za rešitev problema pokojninske blagajne.

"Očitajo mu, da ponuja zgolj višje ovire za upokojevanje oziroma krčenje že uveljavljenih pravic. Med slabimi rešitvami, kot so znižanje razmerja med pokojnino in plačo, dvig prispevne stopnje ali zvišanje starostne dobe, je slednja zagotovo najmanj slaba," so o novem zakonu, o katerem bomo 5. junija glasovali na referendumu, zapisali ekonomisti. Prepričani so, da v sedanjih razmerah novi zakon prinaša precej več koristi kot škode in da "prednosti daleč odtehtajo pomanjkljivosti".

Pod pismom je prvopodpisani Tine Stanovnik, sledijo pa še Ivan Ribnikar, Boris Majcen, Peter Groznik, Mojmir Mrak, Janez Prašnikar, Aleš Berk Skok, Jože Mencinger, Rasto Ovin, Marjan Senjur, Dušan Mramor in Bogomir Kovač. Zapisali so, da novi zakon pomeni prilagajanje našega sistema socialne varnosti demografskim, socialnim in ekonomskim spremembam v Sloveniji. Zakon, ki dejansko predstavlja kar pokojninsko reformo, zagotavlja srednjeročno fiskalno vzdržnost in stabilno financiranje pokojninskega sistema vsaj do leta 2025.