Mnogi predstavniki svetovne golfske elite so se minuli konec tedna na vremenske razmere privajali na Aberdeen Asset Management Scottish Opnu, kjer je na končni razplet turnnirja v Invernessu vplivalo tudi vreme. Med njimi pa ni bilo Leeja Westwooda. Vzel si je teden za počitek in razmislek, vadil je v domačem Worksopu, ki je približno dve uri oddaljen od Lythama. V nedeljo se je skupaj z očetom odpravil na lokalno golfsko igrišče in odigral 18 lukenj ter si po dolgem času sam nosil torbo s palicami. Česa takšnega ne gre pričakovati na igrišču Royal Lytham & St. Annes, kjer se v četrtek začenja tretji major letošnje sezone. Anglež si želi, da bi naredil korak naprej na največjih turnirjih. Osemkrat na zadnjih 13 tovrstnih preizkušnjah je namreč tekmovanje končal med deseterico najboljših, od tega je bil petkrat med trojico najboljših na dogodku.
Kljub vsemu pa Westwood natančno ve kaj ga čaka na britanski obali. Pred dobrim tednom je namreč treniral na terenih, kjer bo od četrtka do nedelje zelo vroče. To je označil za genialno potezo, saj je bil na igrišču praktično sam in se je lahko osredotočil na vse tisto, kar utegne biti ključnega pomena za dosego vrhunske uvrstitve. "To je bil eden mojih najboljših treningov doslej," je dejal domačin. Njegovi hibi sta od nekdaj chippanje in puttanje pred začetkom turnirja pa upa, da bo tokrat omenjena udarca izvajal tako kot se za šampiona spodobi. "Menim, da je moj stil igre ustrezen za praktično vsa igrišča. Major turnirji so nekaj posebnega, saj gre za nekakšen pravi test dejanske pripravljenosti. Ravno zaradi tega kotirajo precej višje po kakovosti od vseh drugih. Prav zaradi tega vsi pričakujejo, da bodo v prvi vrsti dovolj močni, da dosežejo dober rezultat. Večino tednov do British opena sem igral dobro, sedaj pa je pred mano priložnost, da mi uspe nekaj velikega, da priigram dober rezultat domovini. Ne vem zakaj bi igral drugače kot doslej," je ob prihodu na prizorišče turnirja dejal Westwood.
39-letnik si neskončno želi domače zmage, edini recept za dosego zastavljenega cilja pa po njegovem prepričanju tiči v sproščenosti. V kolikor bi zmanjšal število napak na minimum pa se morebiti utegne zgoditi, da Angliji po dolgih letih priigra zmago na British Openu. Zadnji Anglež, ki mu je to uspelo je bil Tony Jacklin, in sicer leta 1969.
