Načrti: NLB bo leta 2014 zadihal s polnimi pljuči

Uprava Nove Ljubljanske banke je predstavila poslovanje banke in bančne skupine v letu 2012. Kot je poslovanje povzel predsednik uprave Janko Medja, letošnja izguba banke na ravni celotne skupine znaša kar 275 milijonov evrov, kar je še več kot lani. V NLB so leta 2011 imeli 233 milijonov evrov izgube, skupina NLB pa 239 milijonov evrov. Že decembra lani pa so napovedali, da bodo tudi leto 2012 končali z izgubo.

Ta je posledica oslabitev in rezervacij zaradi velikega obsega slabih terjatev. Vnovična visoka izguba bi lahko povzročila tolikšno slabitev kapitala, da bi količnik najbolj kakovostnega kapitala padel pod sedem odstotkov, kar bi terjalo pretvorbo pogojno zamenljivih obveznic v kapital. Obveznice je v višini 320 milijonov evrov lani kupila država, ki bi tako še okrepila svoje lastništvo v banki.

Medja: Potrebe po dodatnem kapitalu ostajajo bolj ali manj nespremenjene

Uprava in nadzorni svet NLB ostajata pri stališču, da je treba največjo slovensko banko čim prej spet dokapitalizirati. Potreba po dodatnem kapitalu po besedah Janka Medje ostaja pri okoli 375 milijonih evrov, ključna predpostavka pa je, da banka po njej ne bo več potrebovala državne pomoči.

Delničarji Nove Ljubljanske banke (NLB) na čelu z državo ob koncu lanskega leta niso odločali o "previdnostni" dokapitalizaciji v višini 375 milijonov evrov, ki jo je predlagal nadzorni svet banke. Kot je takrat pojasnil tedanji minister za finance Janez Šušteršič, dokapitalizacija po oceni države še ni potrebna, za največjega lastnika pa bi bilo idealno, če bi se izvedla ob prenosu slabih terjatev na družbo za upravljanje terjatev oziroma t. i. slabo banko.

Prvi mož NLB pričakuje, da bodo časovni roki približno enaki kot lani, ko je država s Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo banko za skupno 381 milijonov evrov dokapitalizirala konec junija oziroma čisto v začetku julija.

Novembra ustanovili interno slabo banko

Vendar pa se v NLB po Medjevih besedah zavedajo, da ne morejo čakati in da morajo sami poskrbeti, kolikor je le mogoče, za svojo bilanco in naložbe. Že lani novembra so se zato odločili za oblikovanje posebne notranje enote za nestrateške dejavnosti in naložbe skupine NLB ter upravljanje tveganj. Medja pravi, da jo je mogoče opisati tudi kot neke vrste interno slabo banko.

V tej enoti, ki se bo torej ukvarjala s tistimi naložbami in dejavnostmi, iz katerih se NLB umika, naj bi okoli 50 ljudi upravljalo okoli dve milijardi evrov naložbenega portfelja. Gre za delnice in lastniške deleže, posojila, od katerih je okoli tri četrtine problematičnih, in pa tudi dele skupine, ki jih želi banka dezinvestirati. Večino dela pri vzpostavitvi te enote so že opravili.

Glede prenosa slabih terjatev na državno slabo banko je Medja povedal, da bo, če bo do izvedbe te zunanje sistemske rešitve prišlo, to za NLB dano dejstvo in bo to eno od orodij za prestrukturiranje portfelja. Del naložb v posebni interni enoti je lahko kandidat za prenos na slabo banko, je dodal.

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je minuli teden  razkril, da so slovenske banke lani pridelale 606 milijonov evrov izgube pred davki, potem ko je ta v 2011 znašala 539 milijonov evrov. Banke so lani ustvarile za 1,446 milijarde evrov neto slabitev in rezervacij, potem ko je ta številka v letu 2011 znašala 1,206 milijarde evrov.

Na očitke o premalo učinkovitih ukrepih uprave v NLB odgovarjajo, da potrebujejo več časa, da se težave rešijo, saj gre za kompleksno vsebinsko spremembo, ki je ni mogoče spremeniti čez noč. Uprava je prepričana, da lahko v letu 2013 naredijo toliko, da bodo v letu 2014 zadihali s polnimi pljuči. Po besedah uprave so v zadnjih mesecih naredili že veliko in dosegli precej mejnikov, med katerimi so: načrt za prestrukturiranje ob sodelovanju Evropske komisije, okrepili so vodstvene ekipe, ustanovili področje za nestrateške dejavnosti ter področje za intenzivno obravnavo podjetij, zadnji mejnik pa je začetek izboljšav na področju upravljanja tveganj.

Najema dragih vozil niso komentirali

Na tiskovni konferenci pa vodstvo banke na čelu s predsednikom uprave Medjo, ki o delu uprave pravi, da so izvedli vse, kar so si zadali, ni želelo odgovarjati na vprašanja o nekaterih nedavnih odločitvah. V medijih je namreč v preteklih dneh odmevala Medjeva odločitev, da za službeno vozilo najame 70.000 evrov vreden audi A6 z dodatno opremo, vprašljivo pa naj bi bilo tudi njegovo najnovejše kadrovanje v banki. Medja je glede vprašanj dejal le, da uprava paketov bonitet ne bo komentirala.